VSL sklep I Cp 563/2010

Jedro

Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitve in obremenitve v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES. AJPES vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga za izdajo začasne odredbe: da se odredi hramba vozila Scania 94C, letnik 1999, z reg. št. L., pri tožeči stranki, do pravnomočnega zaključka tega pravdnega postopka; da se tožencu nalaga, da v roku 24 ur po prejemu začasne odredbe izroči vozilo tožeči stranki; da se za izvršitev začasne odredbe določi izvršitelj D. B.; da je dolžan toženec tožeči stranki povrniti stroške tega postopka; da se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepoveduje odtujitev, obremenitev in kakršno koli drugo razpolaganje z navedenim tovornim vozilom; da se za primer kršitve te prepovedi tožencu nalaga denarna kazen v višini 4.000,00 EUR; da se začasna odredba pošlje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki se ji nalaga, da v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpiše in objavi prepovedi in omejitve; da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške tega postopka.

Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi enemu od predlogov za začasno odredbo, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje prvi predlog za izdajo začasne odredbe, s predlogom za hrambo spornega vozila pri tožeči stranki, zavrnilo, ker tožeča stranka ni zatrjevala in tudi ne vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da je od najemne pogodbe z dne 23.3.2009 odstopila oz. da je prišlo do razveze pogodbe, s čimer ni izkazala verjetnosti terjatve. To ne drži. V predlogu z dne 27.10.2009 je tožeča stranka zapisala, da najemna pogodba ni bila podaljšana, v predlogu z dne 14.7.2009, na katerega se je v predlogu z dne 27.10.2009 sklicevala, pa, da se je medtem najemna pogodba iztekla, do podaljšanja ni prišlo, saj se toženec ne odziva na klice direktorja tožeče stranke, prav tako pa ne plačuje najemnine, s čimer bi pokazal, da molče soglaša z njenim podaljšanjem. Zaključki sodišča prve stopnje torej ne držijo. Drugi predlog, za prepoved odtujitve in obremenitve tovornega vozila, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo, češ, da vpis prepovedi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES, ni sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve, obremenitve ali drugega razpolaganja z vozilom. To pa ne drži. Bistvo 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ je, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, navedeni register pri AJPES-u, pa seveda upošteva tudi motorna vozila. Gre za formalistično sklicevanje sodišča na določbe ZIZ, dejstvo pa je, da je toženec ponaredil račun in opravil prepis vozila, da vozilo lahko kadar koli proda, denarja pa tožeča stranka od njega ne bo mogla izterjati.

Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe z dne 27.10.2009 (s katero naj bi se odredila hramba vozila pri tožeči stranki) so pravilni in zakoniti. Tožeča stranka (zaenkrat) verjetnosti tožbenega zahtevka na izročitev tovornega vozila še vedno ni izkazala niti s stopnjo verjetnosti. V predlogih za izdajo začasnih odredb je res zapisala, da najemna pogodba ni bila podaljšana, oziroma da do njenega podaljšanja ni prišlo niti molče, saj toženec ne plačuje najemnine za vozilo, vendar je to v nasprotju z njeno lastno izjavo v tožbi, da je bila najemna pogodba sklenjena za čas od 23.3.2009 do 23.6.2009, vendar sta bili stranki dogovorjeni za njeno podaljšanje, in sicer do poplačila kredita, ko bi opravili prepis vozila na toženca. Na podaljšanje pogodbe kaže tudi izjava pravdnih strank z dne 23.3.2009 (priloga A4), glede katere je pritožbeno sodišče že zapisalo, da gre očitno za dogovor o prodaji vozila na obroke s pridržkom lastninske pravice vse do dotlej, dokler kupec – toženec ne plača celotne kupnine. Takšen dogovor pa predvideva izročitev vozila še pred plačilom kupnine (1. odstavek 520. člena, 522. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Trditve tožeče stranke same torej kažejo na to, da je bilo tovorno vozilo tožencu izročeno za obdobje daljše od 23.3.2009 do 23.6.2009, torej do konca poplačila kupnine oz. kredita. Da so bili mesečni obroki najema (in s tem kredita oz. kupnine) plačani vsaj do vložitve tožbe, pa je razvidno iz dokaza, ki ga je predložila tožeča stranka sama (zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 7.5.2009, priloga A10), tako kot je to upravičeno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 17.6.2009.

Glede na povedano je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z dne 27.10.2009 pravilna in zakonita. V nadaljevanju postopka naj se torej tožeča stranka določno izjasni, ali z zahtevkom za izročitev vozila odpoveduje tudi navedeni dogovor o prodaji vozila oz. najemno pogodbo, zaradi kršitve pogodbe s strani toženca (predčasnega prepisa lastništva tovornega vozila).

Glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe z dne 27.11.2009 (prepoved odtujitve, obremenitve in razpolaganja s tovornim vozilom) je potrebno povedati, da drži, da sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitev oz. drugih razpolaganj z vozilom v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES-u in da takšnega sredstva zavarovanja ZIZ ne predvideva. Ravno tako tudi ne Zakon o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002), ki v 71. členu določa, da AJPES, med drugim, vodi register zastavnih pravic na premičninah, niti ne Sklep vlade o ustanovitvi AJPES-a (Ur. l. RS, št. 53/2002 – 16/2007), ki v 7. členu prav tako navaja, da ustanovljena agencija, med drugim, vodi register zastavnih pravic na premičninah, niti Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS, št. 23/2004 s spremembami in dopolnitvami). AJPES torej (med drugim) vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene (3. točka 4. odstavka 9. člena navedene Uredbe; prim. tudi 3. odstavek 81. člena ZIZ). Sicer pa je tudi ta predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, kolikor meri na zavarovanje zahtevka na izročitev vozila, že iz povedanega (neizkazanost verjetnosti terjatve). Kolikor pa meri na zavarovanje (spremenjenega) tožbenega zahtevka o ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica vozila in, da je toženec dolžan izstaviti ustrezno listino s tem v zvezi, pa takšnega zahtevka s predlagano začasno odredbo ni mogoče zavarovati (1. odstavek 273. člena ZIZ).

Glede na vse povedano, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka naj torej tožeča stranka pojasni nasprotja med trditvami v tožbi o podaljšanju najemne pogodbe in v predlogih za izdajo začasnih odredb, da najemna pogodba ni bila podaljšana, vse v zvezi tudi z izjavo pravdnih strank z dne 23.3.2009 oziroma glede morebitne odpovedi pogodb-e.

Datum zadnje spremembe:

07.07.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1838/2009
• VSL sklep I Cp 1290/2015
• VSL sklep I Cp 181/2010