VSL sklep I Cp 876/2010

Jedro

Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 24.12.2009 (red. št. 58) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

(1.) Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, ki ga vodi Okrajno sodišče v Domžalah pod opr. št. N 55/2009.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje. V bistvenem navaja, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi, ki jih navaja, nejasni in sami s seboj v nasprotju, posledično pa je podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče pa je nepravilno uporabilo tudi 206. člen ZPP. V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva priznanje lastninske pravice. Vprašanje skupnih delov objekta, solastniških deležev na objektu in določitev t.i. funkcionalnega zemljišča ni predmet tega postopka, niti ni z zahtevkom glede priznanja lastninske pravice tako povezano, da bi ga v smislu 13. člena ZPP lahko šteli za predhodno vprašanje. Razlogi za prekinitev torej niso podani. Nedopustno je tudi, da bi se vprašanje nesklepčnosti zahtevka vezalo na rešitev predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi je tudi sicer neekonomična in nesmotrna ter ni skladna z konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Vprašanje etažiranja je namreč med udeleženci postopka mogoče rešiti le, v kolikor med njimi ni spora, saj se bo to vprašanje reševalo v nepravdnem postopku. Ker je med njimi spor ravno glede obsega lastninske pravice, bo nepravdni postopek prekinjen in se bo s tem že tako dolgotrajen postopek še dodatno zavlekel.

(3.) Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je pritožnica v svoji pritožbi navedla, da vlaga pritožbo zoper sklep z dne 23.12.2009, čeprav se le-ta vsebinsko nanaša na sklep z dne 24.12.2009. Ker gre za očitno pisno pomoto in pritožbeno sodišče pritožbo presoja vsebinsko, je le-to obravnavalo kot pritožbo zoper sklep z dne 24.12.2009.

(6.) 13. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko sodišče v primeru, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa odredi prekinitev postopka po 1. točki 206. člena ZPP.

(7.) Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev tega postopka je, glede na citirano pravno podlago, potrebno torej najprej odgovoriti na vprašanje, ali bo v nepravdnem postopku, zaradi katerega je tožeča stranka predlagala prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na kar opozarja tudi pritožnica. Sodišče tako pri odločitvi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali ne, nima povsem diskrecijske pravice.

(8.) V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ugotovilo, kaj tožeča stranka s tožbo (med drugim) zahteva (pri čemer ni jasno, ali ima sodišče v mislih že spremenjeno tožbo ali ne), v katerem delu tožbenega zahtevka je bila zadeva odstopljena v reševanje nepravdnemu sodišču, pojasnjuje, kako lahko nastane etažna lastnina, ugotavlja, da bo predmet nepravdnega postopka tudi odločitev o tem, kaj so skupni deli in ali je skupni del tudi pripadajoče zemljišče, kakšni so solastniški deleži etažnih lastnikov na skupnih delih in ali ima objekt t.i pripadajoče zemljišče. Vsa ta vprašanja naj bi bila tudi predhodna vprašanja v tej pravdi. Ker je ocenilo, da je smotrno in ekonomično, da se rešitev teh vprašanj prepusti matičnemu postopku, je postopek prekinilo.

(9.) Pritožba v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da je tak sklep sodišča prve stopnje pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ta pomanjkljivost pa onemogoča pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve, kar posledično predstavlja kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

(10.) Sodišče prve stopnje tako v razlogih sklepa ob zaključku, kaj vse predstavlja predhodno vprašanje, takšnega svojega stališča ni konkretno pojasnilo in navedlo, zakaj in na kakšen način je odločitev o teh vprašanjih pomembna za odločitev o tožbenem zahtevku (in katerem) tožeče stranke, pri čemer, glede na to, da sodišče prve stopnje pred odločitvijo o prekinitvi postopka še ni odločilo, ali dovoli spremembo tožbe ali ne, še niti ni jasno, o kašnih zahtevkih bo v tej pravdi sploh odločalo. Iz razlogov sklepa tudi ne izhaja, kakšen postopek se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. N 55/2009, čeprav je od vrste postopka odvisno, o čem bo nepravdno sodišče sploh odločalo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sicer izhaja ugotovitev, da je sodišče prve stopnje glede dela tožbenega zahtevka pod tč. 5 in 6 postopek ustavilo in v tem delu zadevo odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču, da o njem odloči po pravilih nepravdnega postopka, vendar pa iz tega ni možno avtomatsko sklepati, kaj bo dejansko predmet odločanja. V zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine namreč ni možen zgolj en sam postopek, prav tako pa obseg odločanja v njih ni enak. Tožniki (kot predlagatelji) tako v nepravdnem postopku lahko (ali pa so že) predlagajo delitev solastnih nepremičnin (to je nepremičnin vpisanih v vl. št. 5175 k.o. D., kjer je v njihovo korist v zemljiški knjigi že vknjižena solastnina) in vzpostavitev etažne lastnine, upoštevajoč 110. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), lahko pa se postopek (po ustreznem predlogu) vodi tudi po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), ki pa, upoštevajoč njegov 30. člen, lahko teče bodisi le kot postopek za določitev pripadajočega zemljišča brez predhodnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine (členi 13 do 25), ali pa kot njegovo nadaljevanje. Med temi postopki obstajajo razlike, najpomembnejša, ki je odločilna tudi za odločitev o prekinitvi, pa je, da je pripadajoče zemljišče (v smislu t.i. funkcionalnega zemljišča) lahko določeno zgolj v postopku za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL. V obeh preostalih postopkih namreč za vzpostavitev etažne lastnine zadostuje že to, da so predlagatelji na nepremičnini (parceli, na kateri stoji stavba) vknjiženi kot solastniki (primerjaj 110. člen SPZ) oziroma se, če je to vprašanje sporno (kot v konkretnem primeru), kot pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zgolj zemljišče pod stavbo (prim. 2. odstavek 7. člena ZVEtL).

(11.) V razlogih sodbe tudi ni v zadovoljivi meri pojasnjeno, zakaj prvostopno sodišče šteje, da je smotrno in ekonomično, da se reševanje eventuelnih predhodnih vprašanj prepusti matičnemu postopku. Ob presoji tega vprašanja je namreč potrebno upoštevati, da se je konkretna pravdna zadeva začela s tožbo v letu 2006, nepravdni postopek, zaradi katerega naj bi se prekinila ta pravda, pa se je šele pričel. Poleg tega pritožba utemeljeno opozarja tudi na možnost prekinitve nepravdnega postopka zaradi spora glede lastninske pravice na zemljišču, ki tudi v primeru postopka po ZVEtL-u, v katerem bi se določalo pripadajoče zemljišče k stavbi, seveda ni izključena, saj se ta postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka in ne zgolj z njegovo subsidiarno uporabo. Vprašanje lastninske pravice pa je predmet te pravde.

(12.) Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov, upoštevajoč pri tem 354. člen ZPP, izpodbijani sklep razveljavilo, saj kršitve postopka glede na njeno naravo samo ne more odpraviti. Sodišče prve stopnje naj, ob upoštevanju že navedenih usmeritev, to kršitev odpravi s tem, da naj pred ponovnim odločanjem ugotovi, kakšen postopek dejansko teče pred Okrajnim sodiščem v Domžalah in odloči tudi o spremembi tožbe. Pritožbeno sodišče ob tem še opozarja, da bi moralo sodišče vprašanje sklepčnosti ali nesklepčnosti tožbe presojati pred prekinitvijo tega postopka, saj odločitev o tem ne more biti odvisna od rešitve predhodnega vprašanja.

(13.) Pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov in bo zato o njih odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

Datum zadnje spremembe:

07.07.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 581/2011
• VSL sklep I Cpg 637/2010
• Sodba II Up 28/99