<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 844/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.844.2010
Evidenčna številka:VSL0058385
Datum odločbe:12.05.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:motenje posesti - oblikovanje tožbenega zahtevka - opis motilnega ravnanja - pojem nemotene uporabe dovozne poti

Jedro

Tožnik v skladu z določbami SPZ ne terja varstva točno opredeljene posesti pravice služnosti (kot se je to vtoževalo v skladu s prejšnjimi določbami ZTLR), temveč varstvo posesti določenega dela zemljišča.

V tožbenem zahtevku opredeljena posledica posega v tožnikovo posest, ki se kaže v onemogočanju dnevne nemotene uporabe dovozne poti, ki vključuje tudi uporabo te dovozne poti na dotedanji način v smislu parkiranja in zlasti obračanja na tej dovozni poti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

„1. Tožena stranka je dne 3.5.2008 motila tožečo stranko v posesti in uporabi parc. št. 206 k.o. S. na njenem jugovzhodnem delu, s tem, da je na obstoječo dovozno pot do parcele tožeče stranke navozila lesena debla, in s tem tožeči stranki onemogočila dnevno nemoteno uporabo dovozne poti ter prosto gibanje po njej.

2. Tožena stranka je dolžna v roku 3 dni odstraniti z jugovzhodnega dela parcele št. 206 k.o. S., kjer je v naravi dovozna pot do stanovanjske hiše tožeče stranke, lesena debla in s tem tožeči stranki omogočiti nemoteno uporabo dovozne poti na jugovzhodnem delu parcele št. 206 k.o. S.

3. Toženi stranki se prepoveduje v bodoče na tak ali na kakršenkoli drug način posegati v neposredno posest dovozne poti tožeče stranke na parc. št. 206 k.o. S.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 955,73 EUR odmerjene stroške prvostopnega postopka in na 411,64 EUR odmerjene stroške drugostopnega postopka v 8 dneh po vročitvi drugostopnega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je toženec motil tožnika v posesti in uporabi parc. št. 206 k.o. S. na njenem jugovzhodnem delu s tem, da je na obstoječo dovozno pot do parcele tožeče stranke navozil lesena debla in s tem tožniku onemogočil dnevno nemoteno uporabo dovozne poti ter prosto gibanje po njej ter na vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočega motenja. Tožniku je naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi ali pa ga razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V obširni pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče samo ugotovilo, da je tožnik pri dovozu do svoje hiše po sporni dovozni poti delno omejen, zlasti pa je ugotovilo, da na dovozni poti ne more več obračati in parkirati vozil, kot je to lahko pred motilnim dejanjem. Tožbeni zahtevek, kot ga je postavil, je jasen in vključuje vsa posestna dejanja, ki jih je tožnik opravljal pred motenjem na sporni dovozni poti in kot so razvidna iz trditvene podlage.

Toženec je vložil odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvo sodišče ugotovilo, da je imel tožnik posest dovozne poti, ki jo je izvajal tako, da je pred motilnim dejanjem po dovozni poti vozil, na njej obračal in tudi parkiral. Prvo sodišče je, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa ugotovilo tudi nadaljnje pogoje, ki morajo biti podani, da sodišče prizna posestno varstvo. Tožbeni zahtevek je zavrnilo le zato, ker meni, da tožnik v okviru opredelitve motenja svoje posesti v tožbenem zahtevku ni terjal posestnega varstva tudi v smislu omogočanja parkiranja in obračanja na dovozni poti. Šteje, da tožnik s svojim zahtevkom, kot ga je opredelil v tožbenem petitu, uveljavlja le varstvo pred nemoteno uporabo dovozne poti za sam dovoz do svoje hiše, kar pa naj bi mu ne bilo bistveno onemogočeno z motitvenim dejanjem.

S takšnim stališčem prvostopnega sodišča pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Tožnik je v tožbenem zahtevku navedel, da je bil z dejanjem toženca moten v posesti določenega dela parc. št. 206 k.o. S., ki v naravi predstavlja obstoječo dovozno pot do njegovega zemljišča s tem, da mu je bila onemogočena dnevna nemotena uporaba dovozne poti ter prosto gibanje po njej. V zvezi s takšnim opisom motilnega dejanja in predmeta motenja je uveljavljal vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočega motenja. Kaj vse zajema pojem nemotene uporabe dovozne poti ter prosto gibanje po njej izhaja iz tožbenih trditev. Tožnik v skladu z določbami Stvarnopravnega zakonika ne terja varstvo točno opredeljene posesti pravice služnosti (kot se je to vtoževalo v skladu s prejšnjimi določbami ZTLR), temveč varstvo posesti določenega dela zemljišča. Tako v tožbenem zahtevku opredeljena posledica posega v tožnikovo posest, ki se kaže v onemogočanju dnevne nemotene uporabe dovozne poti vključuje tudi uporabo te dovozne poti na dotedanji način v smislu parkiranja in zlasti obračanja na tej dovozni poti. Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožniku z motitvenim dejanjem onemogočeno parkiranje, zlasti pa obračanje na dovozni poti, kar je pred motitvenim dejanjem lahko izvrševal, je jasno, da tožnik utemeljeno terja varstvo svoje posesti na obstoječ dovozni poti, v katero je z motitvenim dejanjem posegel toženec in da za varstvo posesti tudi izkazuje potreben pravni oziroma ekonomski interes.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 4. in 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedbe v odgovoru na pritožbo je le dodati, da je po presoji pritožbenega sodišča tožnik v tožbenem zahtevku povsem zadostno opredelil predmet motenja z navedbo parcelne številke, kot tudi lege obstoječe dovozne poti na sami tej parceli, za katero dovozno pot v naravi gre, pa med strankama tudi ni spora.

V posledici spremembe izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče na novo odločilo tudi o vseh stroških postopka. Ker je tožnik v pravdi uspel, mu je dolžan toženec povrniti stroške prvostopnega in stroške pritožbenega postopka. Stroški so odmerjeni na podlagi priglašenih stroškov v skladu z Odvetniško in taksno tarifo, podrobnejša odmera pa je razvidna na stroškovnikih v spisu.


Zveza:

SPZ člen 33, 34.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0MjQz