VSL sklep I Cp 651/2010

Jedro

Sodišče prve stopnje je v sklepu nepravilno naložilo dediču, da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki spremeni tako, da se glasi: »A. M. se napoti na pravdo, da zoper An. M., A. B., J. B. in D. B. vloži tožbo na ugotovitev neveljavnosti zapustnikove oporoke, sestavljene v obliki notarskega zapisa dne 29. 11. 2000«.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek prekine (točka 1), da se A. M. napoti na pravdo, da zoper A. M., M. J., R. B., J. B., D. B. in A. B. vloži tožbo na ugotovitev neveljavnosti zapustnikove oporoke, sestavljene v obliki notarskega zapisa dne 29. 11. 2000 (točka 2), da je potrebno vložiti tožbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, saj v kolikor v tem roku ne bo vložena ustrezna tožba, bo zapuščinsko sodišče nadaljevalo postopek, ne glede na zahtevke, glede katerih je napotilo na pravdo (točka 3) ter da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v tem roku vložena ustrezna tožba (točka 4).

Zoper sklep vlagata pritožbo M. J. in R. B. (v nadaljevanju pritožnici), ki izpodbijata sklep zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnici sta tekom zapuščinskega postopka po pokojnem F. M. podali pisni dedni izjavi, s katerima sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot v imenu svojih potomcev. S podano pisno izjavo o odpovedi dediščini, sta pritožnici izrazili svojo voljo, da nočeta biti dedinji po pokojnem bratu. Ker pritožnici nista dedinji, je nepravilno stališče prvega sodišča, da mora A. M. vložiti tožbo tudi zoper njiju.

Pritožba je utemeljena.

Zapustnik je dne 29. 11. 2000 pri notarju A. v L. napravil oporoko v obliki notarskega zapisa, s katero je svoje premoženje zapustil A. B., J. B. in D. B., vsakemu do 1/3. Oporočni dediči so zapustnikovo oporoko priznali kot pristno in pravno veljavno, oporoko pa je priznal tudi zakoniti dedič A. M.. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pritožnici odpovedali dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih potomcev, zapustnikov brat A. M. pa oporoke ni priznal, ker je zatrjeval, da zapustnik oporoke ni lastnoročno podpisal. Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje pravilno A. M. napotilo na pravdo ter zapuščinski postopek prekinilo na podlagi 1. točke drugega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Sodišče prve stopnje pa je v sklepu nepravilno naložilo A. M., da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev. Na podlagi določbe 133. člena ZD, se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, taka odpoved pa velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Na podlagi določbe četrtega odstavka 133. člena ZD velja, da v primeru, če se je dedič odpovedal dediščini v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič. Če je pravna posledica odpovedi dediščini, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, potem takšne osebe ni moč šteti kot del dediščinske skupnosti sodedičev, ki imajo pravico do skupnega upravljanja in razpolaganja z dediščino (prvi odstavek 145. člena ZD) in zato takšna oseba tudi ni aktivno oziroma pasivno legitimiran v pravdi po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča po 210. členu ZD.

Pritožbeno sodišče je zaradi napačne uporabe materialnega prava na podlagi pete alineje prvega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje spremenilo, s tem, da v napotitvenim sklepu na pravdo nista zajeti pritožnici.

Datum zadnje spremembe:

07.07.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1718/99
• Sodba II Ips 318/2000
• VSK sodba I Cp 1020/2004