<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1044/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CPG.1044.2009
Evidenčna številka:VSL0055642
Datum odločbe:09.12.2009
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dovoljenost revizije - vrednost pravnomočno odločenega zahtevka

Jedro

Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 28572009 z dne 05. 05. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pg 684/2007 z dne 01. 10. 2008.

Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Eden izmed pogojev za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih je, da vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega določeno mejno vrednost, v gospodarskih sporih 20.864,63 EUR po določbah ZPP pred spremembo ZPP-D, oziroma 200.000,00 EUR po določbah ZPP-D (490. člen).

Če imajo zahtevki različno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je tožeča stranka uveljavljala dva zahtevka iz različnih dejanskih in pravnih podlag, enega po računu št. 20033 z dne 24. 04. 2003 v višini 19.898,70 EUR ter drugega po računu št. 200307 z dne 10. 10. 2003 v višini 2.300,00 EUR.

Pri nobenem od obeh zahtevkov višina denarne terjatve, o kateri je odločeno s pravnomočno sodbo, ne dosega vrednosti, potrebne za dovoljenost revizije, ne po določbah ZPP-D, prav tako pa tudi ne po določbah, ki so veljale pred njegovo uveljavitvijo. Ob tem pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je zmotno njegovo pritožbeno stališče glede razlage prehodnih določb ZPP-D (130. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 45/08). Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljen sklep izgubil vse pravne učinke. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sodbo dne 01. 10. 2008 že po določbah ZPP-D v skladu s 1. odstavkom 130. člena ZPP-D, s tem pa je tudi pravilno presojalo dopustnost revizije po določbi 2. odstavka 367. člena v zvezi s 490. členom ZPP-D.

S tem se izkaže, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.


Zveza:

ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 490.
ZPP-D člen 130.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.06.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0MTQy