<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 135/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.135.2010
Evidenčna številka:VSL0061857
Datum odločbe:24.02.2010
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:obnova postopka - izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga za obnovo postopka

Jedro

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le zoper s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Pravnomočnost sodne odločbe je torej procesna predpostavka za uveljavljanje obnove postopka. V kolikor se tožena stranka v predlogu in v pritožbi sklicuje na nepravilnost vročanja zamudne sodbe toženi stranki, bi bila že iz samih navedb tožene stranke podana pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je predlog zavrglo.

V kolikor pa je trditve pritožnika v predlogu za obnovo postopka in v pritožbi razumeti kot sklicevanje na nepravilnosti pri vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, pa je materialnopravno zmotno izhodišče pritožnika, da bi moral teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele od 24. 09. 2009, ko naj bi tožena stranka izvedela za obstoj zamudne sodbe in ne že od 08. 04. 2008, ko naj bi nastopila pravnomočnost zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke z dne 21. 10. 2009 za obnovo postopka. Utemeljilo je, da je tožena stranka predlog vložila po izteku roka iz 2. točke 1. odstavka v zvezi s 2. odstavkom 396. člena ZPP.

Zoper sklep je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči o predlogu za obnovo postopka, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da je tožena stranka zamudila 30-dnevni rok iz 2. točke 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 396. člena ZPP, v posledici česar je predlog tožene stranke štelo kot prepoznega. Pri tem je ugotovilo, da je bila zamudna sodba toženi stranki poskušana vročiti 20. 02. 2008 na naslovu M. 1, R.. Tožena stranka v pritožbi odločitev iz prvostopenjskega sodišča izpodbija v dveh smereh, pri čemer sta si medsebojno izključujoči. Tožena stranka je predlog za obnovo utemeljevala na obnovitvenem razlogu iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, pri čemer se je sklicevala na nepravilnosti pri vročanju tako tožbe v odgovor kot zamudne sodbe.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le zoper s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Pravnomočnost sodne odločbe je torej procesna predpostavka za uveljavljanje obnove postopka (1. odstavek 394. člena ZPP). V kolikor se tožena stranka v predlogu in v pritožbi sklicuje na nepravilnost vročanja zamudne sodbe toženi stranki, bi bila že iz samih navedb tožene stranke podana pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je predlog zavrglo. Če bi bile tako zatrjevane predpostavke (nepravilnost vročitve zamude sodbe) izkazane, ne bi šlo za pravnomočno zaključen postopek, zato bi zoper takšno sodbo tožena stranka še vedno lahko vložila pritožbo kot redno pravno sredstvo zoper zamudno sodbo, kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu. Zmotno je torej stališče pritožnika v pritožbi, da bi sodišče tudi v primeru nepravilnosti vročitve zamudne sodbe toženi stranki moralo vsebinsko presojati predlog za obnovo postopka v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Kot rečeno pred pravnomočnostjo sodne odločbe ni podanih procesnih predpostavk za uveljavljanje obnove postopka.

V kolikor pa je trditve pritožnika v predlogu za obnovo postopka in v pritožbi razumeti kot sklicevanje na nepravilnosti pri vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, pa je materialnopravno zmotno izhodišče pritožnika, da bi moral teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele od 24. 09. 2009, ko naj bi tožena stranka izvedela za obstoj zamudne sodbe in ne že od 08. 04. 2008, ko naj bi nastopila pravnomočnost zamudne sodbe. Takšno stališče je namreč v izrecnem nasprotju z 2. odstavkom 396. člena ZPP, ki ureja vprašanje računanja prekluzivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje utemeljitvi prvostopenjskega sodišča, ko je ugotovilo, da je bil predlog za obnovo postopka vložen po izteku 30 dni od pravnomočnosti zamudne sobe, v posledici česar je skladno s 1. odstavkom 398. člena ZPP predlog tožene stranke kot prepoznega zavrglo.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 394, 394/1, 396, 396/1, 396/1-2, 396/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.05.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQzNzI3