VSL sklep I Cp 54/2010

Jedro

Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče štelo pritožbo tožnikov oziroma tožencev po nasprotni tožbi z dne 28.9.2009 zoper sodbo istega sodišča z dne 1.6.2009 za umaknjeno in ustavilo pritožbeni postopek. Tako je odločilo po ugotovitvi, da taksa za pritožbo po nalogu za plačilo z opozorilom na pravne posledice neplačila takse v postavljenem roku iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vročenem pooblaščencu tožečih strank dne 5.10.2009, ni bila plačana.

Proti sklepu vlagata pritožbo tožnika. Smiselno uveljavljata vse v 1. odstavku 338. člena ZPP predvidene pritožbene razloge. Zatrjujeta, da je sodišče napačno navedlo dejstva in uporabilo pravo ter z napačnim obveščanjem strank storilo procesne napake. Navajata, da pritožbe ne umikata in zahtevata, da o zadevi odloči višje sodišče. Menita, da je sklep nepravilen, ker jima plačilni nalog za plačilo sodne takse ni bil vročen. Njuna pritožba je bila pravočasna. Takse nista plačala, ker k temu nista bila pozvana. Sodišče ni prebralo pritožbe in je zato napačno pozvalo k plačilu taks odvetnika D. Č., ki ni več njun zastopnik. Prejel je tudi izpodbijani sklep in jima ga priporočeno poslal ter jima tako omogočil pripravo te pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Nalog za plačilo sodne takse za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, med katerimi je tudi pritožba, se vročajo osebno stranki (1. odstavek 142. člena ZPP). Kadar ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno pooblaščencu (7. odstavek 142. člena ZPP). Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je bila vročitev naloga za plačilo sodne takse z ustreznim opozorilom na pravne posledice neplačila pritožnikoma vročena pravilno.

Po ugotovitvah prvega sodišča, ki imajo oporo v podatkih spisa, tožeči stranki v tem postopku zastopa odvetnik D. Č. (pooblastilo prvega tožnika z dne 28.1.2004 v prilogi A23 in pooblastilo druge tožnice z dne 28.1.2004 v prilogi A24). Pritožbena navedba, da navedeni odvetnik ni več pooblaščenec tožečih strank, nima opore v podatkih spisa. Pritožbeno sodišče namreč pritrjuje pravilni ugotovitvi prvega, da v spisu ni nobenega obvestila o prenehanju pooblastilnega razmerja, in sicer ne s strani odvetnika ne s strani tožnikov samih. To ne izhaja niti iz pritožbe zoper sodbo. Pritožnika sta jo vložila sicer laično, a v njej sodišča nista obvestila o morebitnem prenehanju pooblastilnega razmerja. Tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme sama opravljati pravdna dejanja in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (1. in 2. odstavek 86. člena ZPP). Zato zgolj na podlagi laično vložene pritožbe sodišče ni moglo niti smelo sklepati na prenehanje pooblastilnega razmerja. Očitek, da je površno prebralo pritožbo, pa je po povedanem neutemeljen.

Pooblastilo je po eni strani upravičenje za zastopanje, ki ga da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (1. odstavek 74. člena Obligacijskega zakonika – OZ), po drugi strani pa sama listina o tako podeljeni upravičenosti za zastopanje. Medsebojno (notranje) razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem je pogodbeno. Da lahko učinkuje navzven (do subjekta, pred katerim je pooblaščenec pooblaščen za zastopanje pooblastitelja), morata biti podelitev in prenehanje pooblastilnega razmerja razpoznavna. To se zagotovi s pisno listino – pooblastilom oziroma z njegovim preklicem ali odpovedjo. Tako podelitev kot prenehanje pooblastila mora biti v zvezi z zastopanjem v pravdi sporočeno sodišču. Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.

Tako se izkaže, da je bila tožnikoma vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse opravljena pravilno. Prvo sodišče je namreč ugotovilo, da je bil ustrezen nalog z opozorilom na pravne posledice vročen 5.10.2009 njunemu pooblaščencu. Ob odsotnosti obvestila, da je pooblastilno razmerje prenehalo, je bila taka vročitev pravilna.

Ugotovitve prvega sodišča, da pozvane takse tožnika v roku nista plačala, pritožnika ne izpodbijata. Tudi pritožbeno sodišče jo sprejema kot pravilno. Glede na take dejanske okoliščine pa je o domnevi umika pritožbe in o posledični ustavitvi pritožbenega postopka odločeno tudi pravno pravilno (105.a člena ZPP).

Pritožbeni razlogi torej niso podani. Prvo sodišče je po pravilni ugotovitvi vseh pravno relevantnih dejanskih okoliščin pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo procesnih kršitev in napak, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena istega zakona pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cpg 1068/2017
• VSL Sklep II Cp 2832/2017
• VSL sklep II Cp 3164/2015