<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 4365/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.4365.2009
Evidenčna številka:VSL0057430
Datum odločbe:08.04.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - avtomatska premična vrata

Jedro

Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici odškodnino v znesku 17.134,03 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2005 dalje do plačila ter tožnici naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 106,53 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nepravilno je stališče prvega sodišča, da avtomatska pomična vrata niso nevarna stvar. Vrata so se zaprla, ko se je tožnica še nahajala med njimi. Avtomatska pomična vrata se ne bi smela zapreti, ko se oseba nahaja med njimi. V ta namen imajo vrata vgrajene senzorje, ki bi morali opozarjati na oviro med vrati. Vrata niso delovala pravilno, tako kot bi morala, saj se ne bi smela zapreti, ko oseba stoji med vrati. Ker vrata niso delovala tako kot bi morala, so predstavljala povečano nevarnost nastanka večje škodne posledice in so zato nevarna stvar. Ustavljanje med vrati ne prestavlja nepredvidljivega dogodka. Napačen je zaključek prvega sodišča, da naj bi prišlo do škodnega dogodka izključno zaradi neobičajne uporabe vrat in da bi tožnica lahko škodo preprečila, če bi šla skozi vrata brez ustavljanja. Ravnanje tožnice, ki se je med vrati ustavila, ker jo je poklicala sodelavka, je povsem običajna reakcija na klic in bi tako ravnal vsak povprečen človek. Avtomatska vrata pa bi morala predvideti takšne situacije. Priča M.R. je naredil rekonstrukcijo dogodka in tudi njega so vrata priprla, vendar do poškodbe ni prišlo, ker je vrata namerno preizkušal in je stisk pričakoval. Očitno je, da so se vrata zapirala, če je kdo stal med njimi, vendar tega zavarovanec tožene stranke (2) ni pravočasno ugotovil z zadostnimi in ustreznimi pregledi s strani strokovnih služb. Zavarovanec je zato tudi krivdno odgovoren za škodni dogodek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožba ne pove, katere kršitve pravdnega postopka naj bi vplivale na pravilnost sodne odločitve, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene. Pritožba pa utemeljeno navaja, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava prvo sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da zavarovanec za škodni dogodek ne odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti.

Zavarovanec je bil dolžan zagotoviti varno vstopanje in izstopanje iz zdravstvenega doma vsem njegovim uporabnikom, tako zaposlenim kot drugim uporabnikom zdravstvenega doma. Pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnih pogojev vstopa in izstopa v zdravstveni dom veljajo za zavarovanca strožja merila odgovornosti in sicer merila odgovornosti strokovnjaka, katerega ravnanje se presoja po pravilih stroke in po običajih z večjo skrbnostjo. Zavarovanec je bil dolžan zagotoviti, da bodo avtomatska (premična) glavna vhodna vrata v zdravstveni dom delovala na način, ki ne bo ogrožal zaposlenih in obiskovalcev (pacientov), ki vstopajo oziroma izstopajo iz zdravstvenega doma, ne glede na to ali se pri vstopu ali izstopu ustavijo med vrati. Posebej, ker gre za zdravstveni dom, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla takoj ob izstopu ali vstopu v zdravstveni dom, ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti ali vstopiti skozi vrata zdravstvenega doma ali morda iz razloga, ker se bo za trenutek ustavil med vrati.

Sodišče prve stopnje je ocenjevalo (morebitni) soprispevek tožnice k škodnemu dogodku, ni pa ugotovilo razlogov, zaradi katerih so se avtomatska vrata zaprla, kar pa je odločilna okoliščina, na podlagi katere se bo ugotavljala krivdna odgovornost zavarovanca in s tem tudi njena odškodninska odgovornost. Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica odgovorna za škodni dogodek, ker se je ustavila med avtomatskimi vrati, saj pritožba pravilno opozarja, da se vrata tudi ob takšni situaciji ne bi smela zapreti, temu pa pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tožeča stranka je dokazala nedopustnost ravnanja zavarovanca, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in škodno posledico, zato je bilo na toženi stranki dokazno breme, da dokaže, da je zavarovanec ravnal po pravilih stroke in da mu ni mogoče očitati odgovornosti za škodni dogodek. V ta namen je tožena stranka predlagala izvedbo dokaza tudi z izvedencem električne stroke.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju izvesti dokaz z izvedencem električne stroke, ki bo pojasnil okoliščine, zaradi katerih so se vrata zaprla v trenutku, ko je tožnica med vrati stala. Na toženi stranki je zato dokazno breme, da dokaže, da zavarovanec ni odgovoren za škodni dogodek, v kolikor tega ne bo dokazala, bo podana odškodninska odgovornost, v okviru katere bo prvo sodišče presojalo morebiten soprispevek tožnice k škodnemu dogodku.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- -

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju zavarovanec.


Zveza:

OZ člen 131/1, 131/2, 149.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.05.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQzNTkw