VSL sklep I Cp 566/2010

Jedro

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki meni da je sklep nepravilen.

Pritožba ni dovoljena.

V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega odplačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse (prvi odstavek 168. člena ZPP). Sodne takse ureja ZST-1, ki pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče predlog pravdne stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrne, ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. ZST-1 v postopku za oprostitev sodne takse v petem odstavku 12. člena sicer res določa, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke, ni pritožbe, a contrario pa bi to lahko pomenilo, da je zoper sklep, s katerim se predlogu ne ugodi, pritožba. Vendar zakon te pravice izrecno ne določa, niti ni uporabna splošna določba prvega odstavka 363. člena ZPP (več v nadaljevanju). Ker ZST-1 tega ne ureja, bi lahko za pritožbo v postopku oprostitve sodne takse uporabili ureditev, ki je veljala pred uveljavitvijo ZST-1. Takšna široka razlaga pa ne pride v poštev, ker je bilo možno pred ZST-1 pritožbo zoper sklep v postopku oprostitve sodne takse vložiti kar na podlagi splošne določbe ZPP (pritožba zoper sklep - 363. do 366.a člen), ker je ZPP urejal tudi postopek oprostitve sodne takse, ki je bil napram ZST v tem delu specialnejši. ZPP-D pa je institut oprostitve, odloga in obročnega odplačila sodne takse v celoti izločil iz ZPP, ki glede tega napotuje na ZST-1.

Prvi odstavek 363. člena ZPP sicer določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če zakon ne določa drugače, vendar uporaba te zakonske določbe v konkretnem primeru ne pride v poštev iz treh razlogov. Prvič: ZST-1 nikjer ne določa smiselne uporabe določb ZPP, kot to določajo ostali civilni procesni zakoni. Drugič: postopek oprostitve, odloga ali obročnega odplačila taks ni niti po naravi civilni postopek (da bi lahko kljub izostanku določbe o smiselni uporabi določb ZPP uporabili ZPP), temveč je upravni postopek. Ta postopek namreč poteka med stranko in državo/sodiščem, ki odloča o obveznosti plačila javne dajatve (sodne takse) te stranke, ne glede na spor med strankama. Tretjič: prvi odstavek 363. člena ZPP lahko velja le za sklep, ki ga sodišče izda na podlagi določb ZPP (ali drugega civilnega procesnega zakona, ki glede pritožbe zoper sklep ne določa drugače), ne pa kar za vse sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje med pravdnim postopkom.

Pritožbeno sodišče je navedeno pomanjkljivost določb ZST-1 presojalo tudi v smislu ustavno zagotovljene pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave in določbe prvega odstavka 23. člen ZUstS, vendar ocenjuje, da zaradi narave postopka (upravni postopek, upravna zadeva) v tej zadevi ni pristojno za prekinitev postopka zaradi zakonske neskladnosti navedenega zakona in za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZST-1.

.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 1. tč. 365. čl. ZPP zavrglo kot nedovoljeno. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno kljub drugačnemu (nepravilnemu) pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu, saj sodišče prve stopnje ne more s svojo odločbo stranki postopka dati pravice, ki ji je zakon ne daje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o sodnih taksah - ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1.

(2) Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS), Ur. l. RS, št.15/94 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Ur. l. RS, št.51/07 v prvem odstavku 23. člena določa, da oodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 626/2018
• Sklep I Up 502/2008
• VSC sklep Cp 615/2008