VSL sklep I Cp 997/2010

Jedro

Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, temveč začasna ureditev spornega razmerja.

Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar so posledice za tožnika in toženca v ravnovesju, pri tem pa mora tožnik verjetno izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Ugovoru se delno ugodi in se sklep z dne 24.12.2009, opr. št. P 54/2009 tako spremeni, da se glasi:

„ „Predlogu za izdajo začasne odredbe se delno ugodi tako, da se:

Toženi stranki K. z. K. nalaga, da najkasneje v osmih dneh po prejemu tega sklepa odstrani ograjo iz lesenih stebrov in kovinske žice na parcelah 1182 in 1183 k.o. K. vzdolž meje parcel tožnika 142/1.S in 142/2.S k.o. K. v takšnem obsegu, da bo tožniku z vozili omogočen uvoz v garažo in dostop do greznice, ki se nahaja na severni strani gospodarskega poslopja ter omogočena dostava goriva do cisterne.

Za primer neizpolnitve začasne odredbe sme tožnik z najeto delovno silo in stroji izvršiti dejanje na stroške tožene stranke.

Ta začasna odredba velja do izteka trideset dni po pravnomočnosti sklepa, izdanega v tej pravdi.

Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

V presežku se predlog zavrne.

O stroških v zvezi s to odredbo bo odločeno s končno odločbo.„ „

V ostalem se ugovor kot neutemeljen zavrne in potrdi sklep z dne 24.12.2009.“

V ostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo kot neutemeljen ugovor tožene stranke proti sklepu z dne 24.12.2009, opr. št. P 54/2009, s katerim je predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe delno ugodilo ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku osem dni odstraniti ograjo iz lesenih stebrov in kovinske žice vzdolž meje parcel tožnika 142/1.S in 142/2.S k.o. K. na parcelah 1187, 1186/2, 1183, 1182, 1191/3 k.o. K., v primeru neizpolnitve začasne odredbe pa pooblastilo tožnika, da sme izvršiti dejanje na stroške tožene stranke. Toženi stranki je naložilo, da izza 19.10.2009 nameščene prečne ograde okrog poslopij tožeče stranke na parc. št. 142/1.S in 142/2.S k.o. K., ki poteka v smeri V-Z, po sredini parcel 1191/1, 1191/2 in 1191/3 k.o. K., nato pa čez parc. št. 1187, ob južni meji parcele 142/1.S in preko parcele 1186/2 v liniji, ki sledi liniji meje parcele 1182 in liniji vzdolž J-Z meje parcele 346.S ter nato liniji vzdolž SZ meje parcele 346.S k.o. K., odstrani vse konje in tudi opisano prečno ograjo v delu, kjer prečka dovoz na krožno pot okrog rondoja pred gradom in izvoz iz nje, vse parc. št. 1187 k.o. K., najkasneje v roku osem dni po prejemu tega sklepa. Nadalje je sklenilo, da začasna odredba velja do izteka trideset dni po pravnomočnosti sklepa, izdanega v tej pravdi, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, v presežku pa je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Odločilo je, da bo o stroških v zvezi z začasno odredbo sodišče odločalo s končno odločbo.

Proti temu sklepu se tožena stranka pritožuje pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338/1 ZPP ter predlaga razveljavitev sklepa in začasne odredbe. Navaja, da tožnik ni izkazal za verjetno upravičenosti do posestnega varstva, ker je zamudil tridesetdnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Tožbeni izrek in izrek v začasni odredbi sta povsem identična in gre za regulacijsko začasno odredbo. Pojem težko nadomestljive škode je potrebno razlagati restriktivno in ni vsaka škoda nujno tudi že težko nadomestljiva, grozečo škodo pa je potrebno konkretizirati. Tožnik je imel in še ima dostop do svojih objektov, kar je lepo razvidno iz fotografij, ki so v spisu. Sama ograja je bila od objektov oddaljena približno 2,5 do 3 m, kar zadostuje, da lahko tožnik dostopa do svojih objektov, prav tako lahko dostopajo tovorna vozila za dostavo goriva in čiščenja greznice. Tožnik je vedel, da nima posestnega varstva na nepremičninah in kaže, da bo zlorabil vsa pravna sredstva, da bo prišel in okupiral predmetne nepremičnine. Tožena stranka je navedla v ugovoru, kakšna škoda ji bo nastala, če ne bo mogla uporabljati nepremičnine za svojo osnovno kmetijsko dejavnost. Tožena stranka je tudi dopustila tožniku, da je imel dostop do svojih objektov iz glavne ceste. Nikoli pa ni dopustila, da bi si tožnik okoli objektov prilaščal posestno varstvo na nepremičninah tožene stranke. S postavitvijo ograje tožnik nima oviranega dostopa do svojih objektov, kot to zatrjuje v začasni odredbi.

Pritožba je delno utemeljena.

O predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe na odstranitev ograje iz lesenih stebrov in kovinske žice na parc. št. 1187, 1186/2, 1183, 1182 in 1191/3 k.o. K., ki so last tožene stranke, je sodišče prve stopnje že dvakrat odločalo, predmet obravnavanja izpodbijanega sklepa pa je poleg zahteve na odstranitev ograje po zgoraj navedenih parcelah še dopolnjeni predlog za izdajo začasne odredbe, s katero tožnik zahteva, da tožena stranka izza nameščene prečne ograde okrog poslopij tožeče stranke odstrani konje in deloma odstrani prečno ogrado v delu, ki prečka dovoz na krožno pot okrog rondoja pred gradom in izvoz iz nje. Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Cp 3450/2009 z dne 28.10.2009 poudarilo, da je pri presoji izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) potrebno v obravnavani zadevi upoštevati, da tožnik zahteva izdajo takoimenovane ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, saj se vsebina začasne odredbe v pretežnem delu pokriva s tožbenim zahtevkom. Namen takšne začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, temveč začasna ureditev spornega razmerja. Takšne začasne odredbe so glede na razloge sklepa Ustavnega sodišča RS Up 275/97 in glede na prevladujočo sodno prakso dovoljene le izjemoma, kar velja tudi v pravdah zaradi motenja posesti. Prav zato je pritožbeno sodišče v zgoraj navedenem sklepu opozorilo, da mora sodišče prve stopnje pred odločitvijo o izdaji takšne regulacijske odredbe celovito oceniti relevantne okoliščine tako na strani tožeče kot tožene stranke, torej na strani tožeče stranke nevarnost, da bo zaradi nastanka nenadomestljive škode sodno varstvo zanjo ostalo brez pomena brez izdaje začasne odredbe, na strani tožene stranke pa bi izdaja začasne odredbe že lahko prejudicirala odločitev o zahtevku oziroma povzročila, da kasneje posledic izdane začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. To pomeni, da regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar so posledice za tožnika in toženca v ravnovesju, pri tem pa mora tožnik verjetno izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode.

V obravnavanem postopku je tožnik v prvem predlogu za začasno odredbo zatrjeval, da je začasna odredba potrebna zaradi oteženega oziroma preprečenega dostopa in uporabe njegovih nepremičnin, pri čemer se je skliceval na utežen uvoz in izvoz do stanovanjske stavbe ter obračanje vozil, preprečen uvoz v garažo ter dovoz do greznice, onemogočeno dostavo goriva do cisterne, nemožnost nadaljnjih izvajanj adaptacijskih gradbenih del na objektih ter preprečen dovoz do dislocirane parcele 346.S k.o. K.. V dopolnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se sklicuje na nujnost odstranitve konj, ki se pasejo po parcelah tožene stranke, zaradi škode, ki jo povzročajo konji, ko smukajo grmovnice, rože in pasejo travo na tožnikovih parcelah ter odvajajo neznosen smrad, konje pa naj bi tožena stranka namestila zgolj iz šikanoznih razlogov. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa in sklepa o izdani začasni odredbi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal upravičenost do posestnega varstva, torej s tem tudi, da je tožeča stranka posestno tožbo vložila pravočasno. Pač pa je v nadaljevanju pri ugotavljanju verjetnosti obstoja ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, na podlagi navedb pravdnih strank in številne listinske dokumentacije, predvsem fotografij v spisu, ocenilo, da postavljena ograja, ki se v nekaterih predelih vije tik ob stenah stavb ter večkrat prečka zvožene poti, za tožnika pomeni otežen oziroma v določenem delu onemogočen dostop. Tako je ugotovilo, da je otežen uvoz in izvoz do stanovanja ter obračanje vozil, onemogočen pa je uvoz v garažo in dostop do greznice, ki se nahaja na severni strani gospodarskega poslopja ter onemogočena dostava goriva do cisterne. Na podlagi listin v spisu je ugotovilo, da je tožena stranka sporno ograjo v tem delu postavila tako, da iz dveh strani neposredno obdaja gospodarsko poslopje, iz zadnje severne strani pa tudi greznico in cisterno, in sicer tako, da do slednjih ni možen dostop z vozilom. Nadalje je ugotovilo, da slednje pomeni za predlagatelja in njegovo družino težko nadomestljivo škodo predvsem z vidika potrebe po čiščenju greznice in dostave goriva, kar je oboje za bivanje v hiši neobhodno potrebno. Že zaradi potrebnega rednega ogrevanja bivalnih prostorov to pomeni neprimerno težjo situacijo in nastanek večje škode za zdravje predlagatelja in njegovih otrok, kot bi nastala toženki z odstranitvijo ograje. Takšne ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostujejo za sklep o nujnosti izdaje ureditvene začasne odredbe, seveda pa le v tistem delu, ki se na parc. št. 1182 in 1183 k. o. K. nanaša na onemogočen dostop do garaže, greznice in cisterne. V ostalem pa pri izdani začasni odredbi ne gre za takšne nujne in izjemno upravičene primere, ki bi opravičevali izdajo regulacijske začasne odredbe glede na njen namen. To velja za odstranitev ograje z ostalih delov parcel tožene stranke, glede katerih sodišče prve stopnje ugotavlja, da pomeni za tožečo stranko zgolj otežen uvoz in izvoz, ne pa onemogočen dostop do objektov. Kljub temu, da tožnik nima dostopa tudi do parc. št. 346.S k.o. K., velja enako, saj ni navedel, v čem naj bi mu s tem nastajala škoda oziroma izguba. Odstranitev prečne ograje po sredini parcel 1191/1, 1191/2 in 1191/3 ter 1187, k.o. K., v delu, kjer prečka dovoz na krožno pot okrog rondoja pred gradom, enako pomeni za predlagatelja zgolj otežen (ne pa onemogočen) dostop do stanovanjske stavbe. Kar se tiče odstranitve konj, ki so se pasli na parcelah tožene stranke, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagana začasna odredba očitno v tem delu nepotrebna, saj je tožena stranka že pred izdajo sklepa o začasni odredbi sporočila, da je konje sama odstranila (pripravljalna vloga tožene stranke z dne 18.12.2009), tožeča stranka pa tega ni zanikala.

Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zoper izdano začasno odredbo delno zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je delno ugodilo ugovoru ter izdano začasno odredbo le delno obdržalo v veljavi, v ostalem pa predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 417/2021
• VSL Sklep I Cp 1529/2023
• VSL Sklep IV Ip 30/2023