VSL sklep I Cp 466/2010

Jedro

Sodišče prve stopnje je nepremičnino dodelilo v izključno last predlagateljici iz razloga navezanosti na hišo, ker sta jo z bivšim možem zgradila v zakonu. Ta odločitev je materialnopravno napačna. Sodišče mora pri odločitvi, komu od solastnikov bo dodelilo nepremičnino v izključno last, upoštevati velikost idealnih deležev solastnine, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Razen posebne navezanosti na hišo, predlagateljica ni navedla prav nobenih okoliščin v zvezi z odločitvijo, zakaj naj bi se nepremičnina dodelila njej.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v celoti pravilno glasi:

"1. Solastno premoženje predlagateljice HC, Nj 39 b, K in nasprotnega udeleženca AB, B 31, L pri K, ki obsega nepremičnine pod vl. št. 2180 k.o. L, kjer so pripisane parc. št. 894/1, 894/2, 894/3 in 894/4, katerih solastnika sta HC do 469/1000 in AB do 531/1000, se razdeli tako, da nasprotni udeleženec AB pridobi v last in posest nepremičnine, parc. št. 894/1, 894/2, 894/3 in 894/4, ki so pripisane k vl. št. 2180 k.o. L.

2. Nasprotni udeleženec AB je dolžan plačati predlagateljici HC prodajno ceno njenega solastninskega deleža v višini 51.159,00 EUR, v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila.

3. Predlagateljica HC ima do celotnega poplačila na nepremičnini, navedeni pod točko 1 tega sklepa, zakonito zastavno pravico.

4. Vsaka stranka krije svoje stroške."

Udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastne nepremičnine udeležencev tako, da je vse nepremičnine dodelilo v last in posest predlagateljici in ji naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplača znesek 73,606,74 EUR na račun njegovega solastniškega deleža, v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, do izplačila pa ima nasprotni udeleženec na nepremičnini zastavno pravico do višine vrednosti svojega solastnega deleža. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da premoženje razdruži v naravi, podrejeno pa tako, da vse nepremičnine dodeli v izključno last nasprotnemu udeležencu, ki je dolžan predlagateljici izplačati vrednost njenega solastnega deleža v denarju, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je fizična delitev nepremičnin možna, saj gre za stanovanjsko hišo z dvema etažama, možno bi bilo urediti, da ima vsaka etaža svoj števec za elektriko, vodo. Sodišče bi si moralo nepremičnino ogledati, ali pa vsaj zaslišati izvedenca gradbene stroke J. K., kar je nasprotni udeleženec tudi predlagal, pa tudi prvotnega nasprotnega udeleženca A. K. Nepravilna je odločitev, da se nepremičnine dodelijo v izključno last predlagateljici, češ, da je izkazala večjo povezanost z nepremičnino, saj naj bi s svojim bivšim možem skupaj gradila hišo, kar pomeni pristnejšo in globjo vez z nepremičnino. Pri ugotavljanju močnejšega interesa za prevzem nepremičnin, se ne ugotavlja in upošteva navezanost na nepremičnine, temveč druge okoliščine - predvsem kdo ima večje potrebe in kdo nepremičnino dejansko uporablja. Te okoliščine pa so nedvomno na strani nasprotnega udeleženca. Predlagateljica se je, po lastni izpovedbi, v hišo vselila med leti 1985 in 1988, v hiši pa je živela le do leta 1990, ko je prišlo do razveze. Kakšne posebne povezanosti z nepremičnino zato ne more biti. Predlagateljica nima družine oziroma nikogar, za katerega bi morala skrbeti, tega vsaj ne zatrjuje in živi v svoji stanovanjski hiši in torej nedvomno ne potrebuje nepremičnin za dejansko življenje. Nasprotni udeleženec pa v hiši skupaj z družino biva, v hiši, kjer ima prijavljeno stalno bivališče (na B.) težko živi, saj ima tam nastanjene tudi delavce, ki tam živijo čez teden, ko delajo pri njem. Prav to je bil razlog, da je nasprotni udeleženec kupil sporne nepremičnine, da bi torej z družino normalno zaživel. Del nepremičnin je že preuredil in vložil vanje veliko denarja. Solastninski delež nasprotnega udeleženca je večji kot predlagateljičin, poleg tega je izključni lastnik nepremičnine parc. št. 895/1, ki se v naravi drži spornih nepremičnin, pri čemer dostop do te nepremičnine ni možen drugje kot po spornih solastnih nepremičninah. Sodišče bi moralo vpogledati tudi v spise Okrožnega sodišča v Krškem P 45/92, Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Krškem, P 85/93 in Okrajnega sodišča v Krškem, P 72/95, vse v zvezi z uporabo nepremičnin. Nasprotni udeleženec prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da razdelitev v naravi ni možna. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. V hiši je živela 20 let in ne zgolj 2 leti, prisiljena se je bila izseliti, tudi sama ima družino, dve hčerki ter tri vnuke, je poročena in skrbi za bolnega moža. Nasprotni udeleženec, ki šele nekaj mesecev živi v nepremičnini, nanjo ne more biti čustveno navezan, poleg tega ima še hišo v B., kjer ima tudi prijavljeno stalno bivališče, očitno ima tam dovolj prostora, da bi tam lahko živel s svojo družino. Izpostavlja, da je nasprotni udeleženec adaptacije izvršil brez njenega dovoljenja. Njegov solastninski delež je zanemarljivo višji, lastništvo sosednje parcele 895/9 ne more predstavljati kriterija za odločitev, komu naj se nepremičnine dodelijo v naravi. Če pritožnik prosi za oprostitev plačila takse za pritožbo, njenega deleža očitno ni zmožen izplačati.

Pritožba je utemeljena.

Pravilen in utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da fizična delitev stvari v naravi na način, da bi nastali dve samostojni, medsebojno ločeni funkcionalni celoti, ki bi bili primerni za samostojno uporabo (105. člen v zvezi s 1. odst. 110. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ni mogoča (4. odst. 70. člena SPZ). Pri delitvi stvari v naravi je namreč potrebno upoštevati stanje nepremičnine v času delitve, brez za delitev potrebnih adaptacij (če solastniki vanje ne privolijo). Razlogi sodišča prve stopnje (3. in 4. odst. stran 2 sklepa), so pravilni in temeljijo na izvedenskem mnenju oziroma cenitvi izvedenca J. K. Dodatno zaslišanje izvedenca s tem v zvezi ni bilo potrebno. Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ). Oba udeleženca sta predlagala, da sodišče nepremičnino v celoti dodeli njima. V takšnem primeru ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov (5. odst. 70. člena SPZ). Nasprotni udeleženec je svoj predlog utemeljeval z dejstvom, da nepremičnino od nakupa od bivšega solastnika v marcu 2008, uporablja zase in za svoje delavce, skliceval pa se je tudi na višji solastninski delež (vlogi list. št. 72 in list. št. 80), medtem ko je bil predlog predlagateljice povsem pavšalen (list. št. 66) oziroma se je sklicevala le na navezanost na hišo, ki sta jo zgradila z bivšim možem, pravnim prednikom nasprotnega udeleženca (vloga list. št. 85). Sodišče prve stopnje je nepremičnino dodelilo v izključno last predlagateljici iz razloga navezanosti na hišo, ker sta jo z bivšim možem zgradila v zakonu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev materialnopravno napačna. Kot rečeno, mora sodišče pri odločitvi komu od solastnikov bo dodelilo nepremičnino v izključno last, upoštevati velikost idealnih deležev solastnine, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Predlagateljica ni navedla prav nobenih okoliščin v zvezi z odločitvijo, zakaj naj bi se nepremičnina dodelila njej, razen posebne navezanosti na hišo. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti, da je predlagateljica v hiši bivala dve leti (od leta 1988 do 1990), kot je to sama izpovedala in ne 20 let, kot trdi v odgovoru na pritožbo. Nasprotni udeleženec pa je izkazoval, in po mnenju pritožbenega sodišča tudi izkazal, vse okoliščine, ki jih zakon izpostavlja kot odločilne. Nepremičnino uporablja za svoje bivališče in za bivališče svoje družine (žena in šest otrok), četudi morebiti res samo čez teden, v hiši sta nastanjena tudi njegova delavca z družinama. Nobeno dejstvo ne kaže na to, da nepremičnine ne bi tudi v bodoče uporabljal za stanovanjske potrebe sebe in svoje družine, ali za stanovanjske potrebe svojih delavcev. Pri tem ni odločilno, da ima v lasti še eno hišo - izkazal je, glede na številno družino in glede na svoje zaposlene, potrebo za uporabo tudi sporne nepremičnine. Takšen pa je bil tudi dosedanji način njene rabe. Drži, da predlagateljica nepremičnine ni uporabljala, ker ji je to preprečil že bivši mož, vendar ni niti trdila, da bi nepremičnino sicer uporabljala, ali da ima kakršnekoli potrebe za to, da bi jo uporabljala v bodoče. Navedba v pritožbi, da ima tudi ona družino, moža, dve hčerki in tri vnuke, je prepozna (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), pri čemer tudi ni pojasnila, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa tudi spet povsem pavšalna (samo iz teh navedb ne izhaja potreba po dodelitvi nepremičnin). Glede idealnih deležev je potrebno še povedati, da je razlika res majhna, vendar gre tudi ta v korist nasprotnega udeleženca, zato bi morala predlagateljica svoj predlog še posebej utemeljiti. Končno je nasprotni udeleženec izključni lastnik parcele št. 895/1 k.o. L, ki meji na nepremičnine, ki so predmet delitve in do katere ima nasprotni udeleženec dostop prav po spornih nepremičninah, in je tudi to okoliščina na njegovi strani, ki izkazuje njegov interes za dodelitev celotne nepremičnine njemu. V postopku pred sodiščem prve stopnje med udeležencema dejstvo, da sta zmožna izplačati drug drugega, ni bilo sporno. To tudi sicer ni odločilno, predlagateljica ima zadostno varstvo v ustanovljeni zakoniti zastavni pravici.

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je solastno premoženje udeležencev dodelilo (v last in posest) nasprotnemu udeležencu. Vrednost, ki jo mora nasprotni udeleženec izplačati predlagateljici, je določilo glede na cenitev izvedenca K, ki jo (kot je bilo povedano že v odločbi z dne 1.7.2009) v celoti sprejema (469/1000 od 109.081,00 EUR, je 51.159,00 EUR). Odločitev glede roka izplačila, obresti in zakonite zastavne pravice, temelji na določbi 6. odst. 70. člena SPZ.

Udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 35. člena ZNP).

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 471/2010
• VSC sklep Cp 376/2009
• VSL sklep II Cp 1188/2004