VSL sklep I Cp 547/2010

Jedro

Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ, ampak se lahko vloži v zastaralnem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. Navedlo je, da je tožba vložena prepozno, upoštevajoč pri tem rok 60 dni, ki ga določa 22. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev sklepa. V bistvenem navaja, da je za pravilno odločitev v tej pravdi bistveno, da je bila kupoprodajna pogodba med tožencem in tožnikom v smislu določb Obligacijskega zakonika (OZ) sklenjena v trenutku, ko je tožnik sprejel ponudbo prodajalca. Tožnik v tej pravdi vsebinsko terja le sklenitev pogodbe v smislu izstavitve zemljiškoknjižne listine. 60-dnevni rok za vložitev tožbe v smislu določb ZKZ je po mnenju pritožnika brezpredmeten. Sklicuje se na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 2731/2007. Priglaša stroške pritožbe.

(3.) Pritožba je utemeljena.

(4) Pritožbeno sodišče ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da je v zvezi s presojo pravočasnosti tožbe potrebno analogno uporabiti 22. člen ZKZ. Ta člen določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, podati vlogo za odobritev pravnega posla in sicer najpozneje v 60 dneh po poteku roka iz 4. odst. 20. člena tega zakona (to je rok 30 dni, ki teče od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote), tej vlogi pa je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Iz vsebine citiranega določila izhaja, da ureja zgolj primere, ko prodajalec oziroma ponudnik in kupec po predhodno izvedenem postopku tudi dejansko podpišeta pisno pogodbo, ne ureja pa primerov, ko do sprejema ponudbe sicer pride (in s tem tudi do sklenitve pogodbe), do podpisa pisne listine, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, pa ne. V takih primerih je zato mogoče vložiti tožbo, ki pa ne more biti vezana na 60-dnevni rok iz 22. člena ZKZ iz več razlogov. Prvi razlog je v tem, da je določilo člena 22 ZKZ vsebinsko popolnoma jasno in ga s tako široko razlago ni mogoče širiti na primere, ki z njim niso zajeti. Drugi razlog je v tem, da bo pisno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom kot razpolagalnim poslom, ki bi jo sicer bil ponudnik dolžan podpisati s kupcem, nadomestila šele sodba sodišča. Enostavno enačiti oziroma vzporejati vložitev tožbe kot enostranskega akta ene pogodbene stranke z takšno listino, čeprav le v pogledu roka, ni mogoče. Tretji razlog pa je v tem, da po mnenju pritožbenega sodišča 60-dnevni rok iz 22. člena ZKZ tudi ni prekluziven rok, saj zakon nikjer ne določa, da bi zamuda tega roka imela za posledico neodobritev pravnega posla. Ker pri prekluzivnih rokih zamuda za stranko pomeni prenehanje določene pravice ipso iure, mora taka narava roka iz zakona, oziroma namena zakonske določitve roka, jasno izhajati. Ker vložitev tožbe, kot rečeno v 22. členu sploh ni urejena, je še toliko manj dopustno, da se prekluziven rok uvaja zgolj s smiselno uporabo tega določila. Enaka odločitev je bila, na kar opozarja tudi pritožnik, sprejeta tudi v zadevi II Cp 2731/2007 Višjega sodišča v Ljubljani, pa tudi Vrhovno sodišče RS, ki se je v zadevi II Ips 835/2007 že opredeljevalo do pravočasnosti vložene tožbe(1), ni napotilo na uporabo 22. člena ZKZ. Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec kot sprejemnik ponudbe, se zato lahko vloži v zastaralnem roku.

(5.) Upoštevajoč zgoraj navedene razloge, je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere sodišče prve stopnje o tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe sploh ni vsebinsko odločalo, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 355. členom ZPP, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Glede na naravo stvari in okoliščine primera (tožba še ni bila vročena toženi stranki, dejansko stanje se ni ugotavljalo) in upoštevajoč pravico pravdnih strank do pritožbe, namreč dopolnitev postopka s strani pritožbenega sodišča ni mogoča. Ker bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju moralo vsebinsko odločiti o tožbenem zahtevku in predlagani začasni odredbi, je glede pritožbenih stroškov odločilo, da bo o njih odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V tej zadevi je bila ponudba izobešena na oglasni deski 5.3. 2004, tožba pa vložena 15.7.2005.

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba U 183/94-7
• Sodba U 351/93-8
• UPRS sodba U 2109/2003