VSL sklep I Cp 652/2010

Jedro

Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 1352/2009-II z dne 9. 6. 2009 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Navedeni sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 2686/2009 z dne 2. 9. 2009 razveljavilo v delu, ki se je nanašal na prvotoženo stranko (pritožbo tožeče stranke pa je zavrnilo v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje) ter v navedenem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se M. o. L. prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine, parc. št. 3183 k.o. A., vključno z nadaljnjim oddajanjem in najemom garaže, stoječe na tem zemljišču, s tem da se prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi ter da začasna odredba velja 30 dni po pravnomočnem dokončanju tega pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka izpodbija sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ni pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lastnik zgradbe, ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, po predtranzicijskih predpisih ni že po samem zakonu pridobil pravice uporabe na stavbišču zgradbe, ker je moral obstajati še določen razpolagalni akt zemljiškoknjižnega imetnika pravice uporabe. Napačno je bila uporabljena določba 12. člena Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerij (v nadaljevanju ZTLR). Lastnik objekta grajenega na družbenem zemljišču je po samem zakonu brez razpolagalnega akta pridobil pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču objekta, kar izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 397/97 z dne 23. 9. 1998. Singularni pravni prednik tožeče stranke je zgradil objekt na družbenem zemljišču in je zato v skladu z zakonom postal lastnik objekta in sporne nepremičnine, ob upoštevanju določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.

4. Prvotožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, ki po določbah drugega odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni dovoljen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da verjetnost terjatve tožeča stranka ni izkazala. Tožeča stranka obstoj lastninske pravice dokazuje z odločbo Občinskega ljudskega odbora L. C. z dne 16. 12. 1957 in z odločbo Komiteja za urejanje prostora Občine L. C. z dne 16. 3. 1987, iz katerih izhaja, da je singularni pravni prednik tožeče stranke pridobil gradbeno dovoljenje na nepremičnini za gradnjo provizoričnega garažnega objekta ter da je bilo uporabno dovoljenje izdano za provizorično garažo. Dovoljenje za gradnjo in uporabo je bilo izdano iz razloga, ker za gradnjo in uporabo provizorične garaže niso obstajali zadržki po splošnih urbanističnih, arhitektsko-estetskih in prometno-požarno varnostnih predpisih. Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže pa ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilu gradnje na tujem zemljišču po določbah Občega državljanskega zakonika ali ZTLR.

7. Tožeča stranka ne zatrjuje obstaja dogovora s prvo toženo stranko (oziroma z njeno pravno prednico Občino L. C.), da garaža ni imela statusa »provizoričnega« oziroma začasnega objekta (1). Nepremičnina je bila vseskozi v zemljiško knjigo vpisana kot družbena lastnina s pravico uporabe, ki jo je imela Občina. L. C. ter kasneje prvotožena stranka. V zemljiško knjigo niso bile nikoli vpisane nobene spremembe, ki bi potrjevale navedbe tožeče stranke, da je dr. F. P. pridobil lastninsko ali kakšno drugo pravico na nepremičnini, takšno zemljiškoknjižno stanje pa je bilo tožeči stranki znano, ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dr. F. P. leta 1989. Nepremičnine tožeča stranka nima v posesti, vse navedene okoliščine pa potrjujejo pravilen zaključek prvega sodišča, da verjetnost terjatve tožeča stranka ni izkazala.

8. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

------------------------------------

(1) Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika – provizoričen: namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen.

Datum zadnje spremembe:

27.05.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2040/2011
• VSL sodba II Cp 2171/2011
• VSL sklep IV Cp 2710/2016