sodba U 289/2004

Jedro

S trenutkom, ko sta investitorja umaknila svoj predlog za izdajo gradbenega dovoljenja in je tožena stranka izdala sklep o ustavitvi postopka, sta stranska udeleženca (tožeči stranki) svoj pravni interes izgubili in ne moreta vztrajati pri nadaljevanju postopka, saj sme pristojni organ začeti in voditi postopek v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke le, če je taka zahteva podana.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožečih strank zoper sklep Upravne enote A. z dne 24. 6. 2004, s katero je upravni organ prve stopnje ustavil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo hiše na mestu obstoječe v B. št. 6, ki je tekel na podlagi vloge investitorjev A.A. in B.B., B. št. 13, C.. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da sta imeli tožeči stranki sicer položaj stranskih udeleženk v postopku, ki se je vodil na zahtevo investitorja A.A. in B.B., zaradi izdaje dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše, na zemljišču parc. št. 659/3 k.o. C.. Investitorja sta zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila, zato je upravni organ prve stopnje ustavil postopek na podlagi 1. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 - ZUP). Z ustavitvijo postopka niso bile kršene pravice in pravne koristi tožečih strank, saj v postopku ni bilo odločeno o njunih pravicah in pravnih koristih in tako tožeči stranki nimata statusa stranke v upravnem postopku v smislu zgoraj citirane odločbe 43. člena ZUP. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je bil ustavljen na zahtevo investitorja, s sklepom o ustavitvi postopka pa ni bilo poseženo v pravice tožečih strank. Glede na navedeno je tožena stranka pritožbo tožečih strank v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP zavrgla in tožečim strankam pojasnila, da pritožnici pri tem zmotno menita, da je s sklepom o ustavitvi postopka legalizirano izvršeno stanje, saj z ustavitvijo postopka ostaja sicer že zgrajeni objekt brez ustreznega upravnega dovoljenja.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je tožena stranka z napadenim sklepom zavrgla njuno pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, saj naj ne bi imeli statusa stranke v tem upravnem postopku. Navajata, da je bila odločba o izdaji gradbenega dovoljenja Upravne enote A. z dne 26. 4. 1999 z odločbo tožene stranke odpravljena in vrnjena upravnemu organu v ponoven postopek. Nasprotujeta stališču tožene stranke, da ni potrebno, da bi investitorja za svoj objekt pridobila gradbeno dovoljenje zato, ker sta zahtevo umaknili in da je za vse nepravilnosti pristojna urbanistična inšpekcija, ki bo zaradi črne gradnje ukrepala. V nadaljevanju obrazlagata v čem naj bi bila nedopustnost posega obeh investitorjev v prostor. Zaradi spornosti gradnje investitorjev je upravni organ druge stopnje že izdano gradbeno dovoljenje odpravil, zato samo zaradi dejstva, da sta investitorja umaknila vlogo za gradbeno dovoljenje, upravni organ prve stopnje ne more kar tako ustaviti postopka, saj bi to drugače povedano pomenilo, da vsak lahko dela kar hoče. Dane obveze morata investitorja izpolniti in obenem spoštovati odmik, višino, in odprtine, ki sta jih odprla pozidati. Sodišču predlagata, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeti stranki-investitorja v odgovoru na tožbo opisujeta celoten potek gradnje in legalizacije gradnje, ter vse spore, ki so nastali med njima in tožečima strankama. Prerekata njune navedbe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor, ter zaključujeta, da sta kot investitorja pozvala tožeči stranki kot stranska intervinienta k sklenitvi dogovora, do katerega ni prišlo. Sodišču predlagata, da tožbo tožečih strank kot neutemeljeno zavrne in jima naloži plačilo pravdnih stroškov.

Tožeči stranki v odgovoru na odgovor na tožbo natančno opisujeta celoten potek sporne gradnje in postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ter njune skrhane sosedske odnose z investitorjema ter sodišču predlagata, da njuni tožbi ugodi.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, v postopku udeležbe ni priglasil.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka s svojo odločbo z dne 29. 4. 2004 odpravila upravno odločbo upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo investitorjema A.A. in B.B. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na mestu obstoječe na zemljišču parc. št. 659/3 k.o. C. in zadevo vrnila upravnemu organu v ponoven postopek. Dne 21. 6. 2004 pa je investitor podal izjavo o umiku svojega zahtevka, saj je postopek izdaje gradbenega dovoljenja glede na dejanske odmike od parcelnih meja, ki so v nasprotju z izdanim pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem brezpredmeten. Na podlagi izjave investitorjev o umiku, je tožena stranka na podlagi 1. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 - ZUP) postopek ustavila.

Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja je bil začet na zahtevo stranke, zato je upravni organ prve stopnje potem, ko je stranka umaknila svojo zahtevo pravilno izdal sklep, s katerim je postopek ustavil ( čl. 135/1 ZUP). Zoper odločbo izdano na prvi stopnji ima stranka pravico do pritožbe. Pritožbo pa lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi in sicer v roku, ki je določen za stranko ( čl. 229/1 ZUP). Pravico udeleževati se postopka pa ima oseba, ki izkaže pravni interes, torej oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi ( čl. 43/1 ZUP). Kakor je bilo tožečima strankama že pojasnjeno z ustavitvijo postopka niso bile kršene pravice in pravne koristi tožečih strank, saj v postopku ni bilo odločeno o njunih pravicah in pravnih koristih. S tem, ko je investitor umaknil svojo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja se je postopek za njegovo izdajo ustavil, s tem pa se nikakor ni legaliziralo izvršeno stanje, kakor si napačno razlagata tožeči stranki. Kakor je bilo tožečima strankama že pojasnjeno, ostaja že zgrajeni objekt brez ustreznega upravnega dovoljenja in bosta morala investitorja vložiti nov zahtevek, saj bo v nasprotnem primeru objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja predmet ukrepov inšpekcijskega nadzora pristojne inšpekcije. Tožeči stranki sta imeli v ustavljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja status stranke in sta svoje pravice tudi uveljavljali ter z uveljavljanjem pravic tudi uspeli, tako da je upravni organ druge stopnje že izdano gradbeno dovoljenje odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovnem postopku sta imeli tožeči stranki status stranskega udeleženca, saj sta izkazovali pravni interes. S trenutkom, ko sta investitorja umaknila svoj predlog za izdajo gradbenega dovoljenja in je tožena stranka izdala sklep o ustavitvi postopka, pa sta svoj pravni interes izgubili in ne moreta vztrajati pri nadaljevanju postopka, saj sme pristojni organ začeti in voditi postopek v stvareh v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke le, če je taka zahteva podana ( čl. 128 ZUP). Glede na navedeno so vsi ugovori tožeče stranke neutemeljeni.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, ter je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba U 414/2006
• sodba U 130/2006
• sodba U 326/2004