zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

UL0003049

Odločba:sodba I U 1087/2009
 ECLI:
Oddelek:Upravni oddelek
Datum seje senata:09.03.2010
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:znamka - prijava znamke – registracija znamke – relevanten potrošnik
Zveza:ZIL člen 43c, 43h.
JEDRO:
Relevanten potrošnik je oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva, pri čemer pa se raven pozornosti spreminja v odvisnosti od blaga. Tako je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri dragem blagu. V primeru poskusa registracije znamke v tujem jeziku pa je uspešnost registracije odvisna tudi od tega, kako široko se ta jezik govori v Sloveniji, kako znana je beseda in koliko je običajno, da se tuja beseda uporablja v neki trgovini.

OBRAZLOŽITEV:
1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za gospodarstvo, Urada RS za intelektualno lastnino, št. ... z dne 26. 5. 2009, se v 1. točki izreka odpravi ter zadeva vrne v tem delu temu organu v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano odločbo je upravni organ v 1. točki izreka zavrnil prijavo znamke CIDER št. ... z dne 14. 7. 2008, za tam našteto blago iz razreda 30, 32 in 33 NK, v 2. točki izreka nadaljeval postopek registracije znamke za tam naštete storitve iz razreda 35 in 39, v 3. točki izreka pa ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je prejel 14. 7. 2008 zahtevo za registracijo znamke za znak ''CIDER'' za blago in storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, razvrščeno v razrede 30, 32, 33, 35 in 39, ki jih nato taksativno našteje. Organ je ugotovil, da prijavljenega znaka ni mogoče registrirati kot znamke za blago, razvrščeno v razrede 30, 32 in 33 glede na točko c) 1. odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu ZIL-1). V zvezi s to določbo je organ navedel stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi ''Advanced Medicine for Pain'' v zadevi, opr. št. I Up 1190/2004-14 oziroma opr. št. U 1229/2003. Prijavljeni znak je v besedi z običajnimi črkami, tako da razen svoje vsebine nima nobenega drugega razlikovalnega elementa, kot npr.: posebno pisavo – tipografijo črk, slike-podobe, ki bi sestavljale t.i. logotip, barve, ki bi lahko kakorkoli pripomogle k njegovemu razlikovalnemu učinku. Prijavljen znak je sestavljen iz besede CIDER, ki je angleška beseda, ki pomeni jabolčnik. Angleški jezik je v Sloveniji prisoten do tem mere, da lahko precejšnje število povprečnih potrošnikov razume tak pomen oziroma bo besedo CIDER lahko razumel kot angleški prevod slovenske besede JABOLČNIK. Prijavljeni znak, uporabljen na blagu, ki je jabolčnik ali vsebuje jabolčnik, zgolj označuje vrsto blaga ali značilnosti blaga, in sicer, da pijače ali drugo prehrambeno blago, vsebuje jabolčnik. Za potrošnika je glede na način zapisa opisovalen in informativen in se ga zato glede na zgoraj citirano točko ne more registrirati kot znamko. S tem je podan absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke za blago, razvrščene v razredih 30, 32 in 33 NK, navedeno kot jabolčnik, ali pa za blago, ki je lahko povezano z jabolčnikom. Prepoved registracije znamk, ki so opisne, je namenjena zagotavljanju cilja, ki je v javnem interesu. To je, da morajo biti take označbe proste in na razpolago vsem subjektom v gospodarskem prometu. Registracija znamke bi za prijavitelja pomenila neupravičeno monopolizacijo besede CIDER, ki ima, prevedena v slovenski jezik, jasen in nedvoumen pomen. Za preostalo blago, ki ga organ nato našteje (ledeni čaj, ledeni čaj z dodatkom sadnega sirupa, čaj, pijače na osnovi čaja, pijače na osnovi čokolade, kakav, sladkor, riž, tapioka, sago, kavni nadomestki, itd., alkoholne pijače (razen piva), rum, rum z manj alkohola, itd) pa lahko prijavljeni znak zavaja javnost glede vrste in značilnosti, in se ga zato glede na točko h) ne sme registrirati. Zaradi vsebine oziroma pomena prijavljenega znaka bi na primer povprečni potrošnik predvsem pričakoval jabolčnik ali pijače oziroma prehrambeno blago, navedeno v seznamu blaga, ki vsebuje jabolčnik. Zavajanje bi tako lahko nastalo glede različnih vrst pijač, ki jih prijavitelj prijavlja, še bolj pa glede blaga, ki niso pijače. Ker pa iz seznama blaga ni razvidno, da bi to preostalo blago bilo narejeno ali vsebovalo jabolčnik, bi lahko bila povzročena zmeda v javnosti oziroma bi lahko bil povprečni potrošnik zaveden glede narave tega blaga. Na poziv organa, v katerem je slednji navedel razloge, zakaj znaka ne more registrirati, se je odzvala prijaviteljica, ki se z razlogi ni strinjala, kar je tudi podrobneje obrazložila. V zvezi z ugovori prijaviteljice je organ navedel, da še vedno meni, da znaka CIDER ni mogoče registrirati za zgoraj navedeno blago. Jasno je, da je prijaviteljica prijavila besedo CIDER in ne JABOLČNIK, o slednji je organ govoril v kontekstu prevoda. Če je znak prijavljen v tujem jeziku, se vedno v preizkusu pogojev za registracijo poišče tudi prevod besede. Beseda v tujem jeziku ni vedno nujno fantazijska ali razlikovalna. Še vedno meni, da obstaja verjetnost, da bo potrošnik prepoznal pomen besede. Znanje in uporaba angleškega jezika je v Sloveniji pred vsemi drugimi tujimi jeziki, saj se pouk angleškega jezika začne že v vrtcih, nadaljuje v osnovni šoli kot obvezni predmet, prav tako v višjih stopnjah šolskega sistema ali v panogah, kjer je veliko število zaposlenih, ima angleščina pomemben delež oziroma celo primat. Pogostost pojavljanja kakšnega pojma na spletu ne more biti dokaz o tem, da CIDER v prevodu ne pomeni jabolčnika, oziroma da potrošniki ne bi vedeli oziroma poznali besede CIDER. Organ je izhajal iz podatkov, ki jih ponujajo slovenski slovarji, poleg tega v konkretnem primeru ni pomembno, ali je jabolčnik alkoholna ali brezalkoholna pijača, sporno je namreč, ali je opisna. Glede primera Radler pa je navedel, da sklicevanje na domnevno podobne znamke, ki jih je organ registriral, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, se je pa primer Radler nanašal na vprašanje, ali je Radler v navadi za označevanje določenega tipa pijač in ne na opisnost oziroma posledice prevoda znaka v slovenski jezik. Dejstvo, da beseda CIDER še ni uporabljena na slovenskem trgu za označevanje blaga, pa ne pomeni, da je ta beseda razlikovalna oziroma da ni opisna. Organ je tako zavrnil prijavo znamke za blago, navedeno v 1. točki izreka, za prijavljene storitve iz razreda 35 in 39 pa z 2. točko izreka odločil, da se postopek registracije nadaljuje. Ker pa v postopku niso nastali posebni stroški, je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka odločbe.

Tožnica je vložila tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnih določb, bistvene kršitve določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in glede na vsebino tožbe izpodbija odločbo v delu, v katerem je organ prijavo znamke zavrnil. V tožbi je navedla, da ni prijavila besede JABOLČNIK, ampak neko drugo besedo, in bi jo morala toženka obravnavati v prijavljeni obliki. Morebiti držijo navedbe toženke, da povprečni potrošnik prepozna JABOLČNIK kot blago, vendar pa ne držijo navedbe, da povprečni potrošnik prepozna CIDER kot JABOLČNIK. Povprečni potrošnik bi morda prepoznal angleško besedo za jabolko, t. j. apple, med besedama CIDER in APPLE pa ni prav nobene zveze. Prevod katerekoli tuje besede v slovenski jezik sam po sebi ne pove niti, da je beseda fantazijska, niti, da ni fantazijska. Vprašanje je zgolj in samo, kako jo bo dojemal povprečni slovenski potrošnik. Če se ne dokaže drugače, se šteje, da potrošnik dojema pomen fantazijsko. Glede I Up 1190/2004-14 je vsakemu povprečnemu Slovencu jasno, da je prevod angleških besed ''Advanced Medicine for Pain'' napredna medicina/zdravilo za bolečino. Beseda CIDER pa je povprečnemu Slovencu povsem neznana. Na Googlu je med slovenskimi stranmi najti mogoče 698 zadetkov. Daleč najbolj popularen je film, ki ima besedo Cider v naslovu. Šele na 10. mestu je pomen, ki ga je moč povezati z jabolki. Pri tem pa ne gre prezreti, da gre za strokovni članek. Povprečni slovenski potrošnik nima ne znanja ne dostopa do strokovnega izrazoslovja in take uporabe ni moč šteti v povprečno razumevanje besede. Besedo jabolčnik pa je na spletu moč najti 5350-krat in to skoraj izključno za pijačo. Glede izraza CIDER je v angleški Wikipediji moč ugotoviti, da gre za alkoholno pijačo, pri čemer so nato navedeni še izrazi v drugih jezikih (npr: chistr, cidre, sidra, viez, apfelwein, sagardoa). Ni jasno, zakaj bi si slovenski potrošnik za označevanje jabolčnika izbral ravno angleško besedo CIDER in ne ostalih izrazov. O podobni zadevi pa je že razpravljalo Upravno sodišče v zadevi Radler, opr. št. U 106/99 z dne 22. 11. 2001. V Nemčiji je Radler znana kot mešanica piva in limonade. Kljub temu pa je Upravno sodišče zapisalo, da pogoj, da postane neka beseda generična za določeno vrsto blaga, je vsekakor njena dalj časa trajajoča uveljavljenost na trgu, ki povzroči, da se določen izraz dejansko ustali v zavesti potrošnikov kot splošen pojem za določeno vrsto blaga, ter, da v slovarju ali enciklopediji ni mogoče zaslediti opisnega ali generičnega pomena besede Radler. Beseda CIDER na slovenskem trgu sploh ni uporabljena, če je ne uporablja prijaviteljica. Na policah ni najti niti enega samega proizvoda, ki bi nosil tak naziv. Prav tako niti SSKJ niti katerakoli strokovno recenzirana enciklopedija v slovenskem jeziku ne navajata tovrstnega izraza. Toženka tudi nima prav, da sodišče v zadevi Radler ni presojalo prevodov, saj je sodišče temu posvetilo kar nekaj prostora in tudi zelo jasno zapisalo, da je prevod relevanten zgolj in samo, če je beseda kot taka prepoznavna slovenskemu povprečnemu potrošniku. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponoven postopek toženki, sodišče pa naj toženki naloži tudi povrnitev njenih stroškov postopka, s p. p. ter s pripadajočim DDV.

Toženka je v odgovoru na tožbo povzela potek dosedanjega postopka in dodatno še navedla, da je prevod besede poznan vsaj enemu delu slovenske populacije (glej primere zadetkov na internetu, kjer pa gre za zadetke, namenjene najširši publiki). Treba pa je tudi upoštevati dejstvo, da je bila sporna znamka prijavljena za označevanje široko potrošnega in vsakdanjega blaga, v to publiko pa je treba šteti tudi osebe s precejšnjim ali dobrim znanjem angleščine, predvsem mlajše, ki zlahka ugotovijo pomen besede. Evropsko sodišče je v zadevi C-421/04 sprejelo stališče, da so znamke z besedo, privzeto iz jezika druge države članice, registrabilne, razen če upoštevni krogi, v katerih se zahteva registracija, ugotovijo pomen te besede. Predlagala je zavrnitev tožbe.

K 1. točki izreka:

Tožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki c) in točki h) 1. odstavka 43. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) za prijavljeni znak ''CIDER'' za tam navedeno blago iz razreda 30, 32 in 33 NK. Po točki c) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev, po točki h) pa znak, ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev. Znamke so torej izključene iz registracije, če so sestavljene izključno iz znakov, ki opisujejo značilnosti blaga ali storitev, pri čemer mora biti znak v celoti opisen, ter če vsebujejo neke vrste predstavo ali namigovanje, ki sta netočna.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ pri preizkusu prijavljenega znaka tožnice ''cider'' prišel do zaključka, da prijavljenega znaka (za določeno blago iz razreda 30, 32 in 33 NK) ni mogoče registrirati iz zgoraj navedenih razlogov po določbi 43. člena ZIL-1. Svoj zaključek za obstoj zavrnilnega razloga po točki c) je utemeljil z naslednjimi ugotovitvami: - prijavljeni znak je besedni znak, izpisan z običajnimi črkami, brez dodatnih razlikovalnih elementov, - gre za angleško besedo, ki pomeni jabolčnik, - zaradi precejšnje prisotnosti angleškega jezika v Sloveniji precejšnje število povprečnih potrošnikov razume pomen besede ''cider'' in si jo bo prevedlo kot jabolčnik, - prijavljeni znak, uporabljen na blagu, ki je jabolčnik oziroma, ki vsebuje jabolčnik, tako zgolj označuje vrsto blaga (jabolčnik) ali značilnosti blaga (pijače ali drugo prehrambeno blago vsebuje jabolčnik), zaradi česar je prijavljeni znak opisen za blago iz razredov 30, 32 in 33 NK, navedeno kot jabolčnik ali pa za blago, ki je lahko povezano z jabolčnikom. Za obstoj zavrnilnega razloga po točki h) pa je še dodatno ugotovil, da lahko prijavljeni znak za blago (ledeni čaj, ledeni čaj z dodatkom sadnega sirupa, pijače na osnovi čaja, pijače na osnovi čokolade, kava, kakav, sladkor, riž, tapioka, sago, kavni nadomestki, moka in izdelki iz žitaric, kruh, pecivo in slaščice, sladoled, med, melasni sirup, kvas, pecilni prašek, sol, gorčica, kis, omake (začimba), začimbe, led, pudingi, izdelki iz škroba, izdelki iz soje, čokolada in izdelki iz čokolade, ledena kava, mineralna voda, pitna voda, namizna voda, gazirana voda, voda iz izvirov, sodavice, limonade, aromatizirane pijače na osnovi mineralne vode in sadja ali ekstraktov sadja, brezalkoholne pijače s sadjem, sadne pijače in sadni sokovi, nektarji, brezalkoholne pijače, sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač, sadne pijače in/ali sadni sokovi z dodatkom mleka, mlečnih izdelkov ali mlečnih desertov, zelenjavne pijače in sokovi, brezalkoholne pijače iz zelenjave ali z dodatkom zelenjave, brezalkoholne fermentirane pijače, pivo, mešanice svetlega in temnega piva, brezalkoholno pivo, pivo z nižjo vsebnostjo kalorij in alkohola, hmeljni napitki, mešanice piva s sadnimi sokovi, sadnimi ekstrakti in/ali z okusom po sadju, mešanice piva in limonade ali oranžade, mešanice piva z brezalkoholnimi pijačami, alkoholne pijače (razen piva), rum, rum z manj alkohola, pijače s pretežnim delom ruma, mešana sadna pijača z dodanim alkoholom, žgane pijače, žganja, sadna žganja, hruškovo žganje, zlasti viljamovka, slivovo žganje, brinovo žganje, grenčica, ki jo ne zajemajo drugi razredi, vinjak, travarica, likerji in žgane pijače z dodatkom sadnih sokov, zelenjave, zelišč, sadnih, zelenjavnih in zeliščnih ekstraktov ter sadja, alkoholne fermentirane pijače) zavaja javnost glede vrste in značilnosti, ker bi povprečni potrošnik zaradi vsebine oziroma pomena prijavljenega znaka pričakoval jabolčnik ali pijače oziroma prehrambeno blago, ki vsebuje jabolčnik, kar pa bi lahko povzročilo zmedo v javnosti oziroma bi lahko bil povprečni potrošnik glede narave tega blaga zaveden. Iz povzetih razlogov je tako razbrati, da ker upravni organ meni, da precejšnje število slovenskih potrošnikov razume slovenski pomen prijavljenega znaka – cider = jabolčnik - , to pomeni njegovo opisnost oziroma zavajanje javnosti glede na tam navedeno prijavljeno blago. S takim zaključkom pa se sodišče (enako pa ugovarja tudi tožnica) ne more strinjati.

Že v več odločbah je Sodišče ES navedlo, da je relevanten potrošnik oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva, pri čemer pa se raven pozornosti spreminja v odvisnosti od sektorja. Tako je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri dragem blagu. V primeru poskusa registracije znamke v tujem jeziku pa je uspešnost registracije odvisna tudi od tega, kako široko se ta jezik govori v Sloveniji, kako znana je beseda in koliko je običajno, da se tuja beseda uporablja v neki trgovini. Sodišče se sicer strinja z organom, da je angleški jezik zelo prisoten v Sloveniji (učenje angleščine kot tujega jezika kot obveznega predmeta se začne že v osnovnih šolah, učijo ga pa tudi že v vrtcih), vendar pa meni, da beseda ''cider'' ni toliko znana, da bi jo povprečni slovenski potrošnik (ki ga sodišče glede na vrsto obravnavanega blaga – gre namreč za pijačo in prehrano, torej vsakodnevno blago - šteje kot relevantno javnost) razumel glede na njegov pomen ''jabolčnik'' v slovenskem jeziku, zlasti tudi, ker jabolčnik kot vrsta alkoholne pijače na slovenskem trgu ni toliko prisoten oziroma uveljavljen, da bi zaradi tega lahko sklepali, da je povprečnemu slovenskemu potrošniku znan tudi njegov pomen v angleškem jeziku. In ker pomen besede ''cider'' ni tako splošno znan in uporabljan, to tudi pomeni, da za proizvod jabolčnik in blago, ki vsebuje jabolčnik, prijavljeni znak ni opisovalen, iz enakega razloga pa za ostalo blago tudi ne zavaja javnosti. Tako po oceni sodišča tudi ne gre za tak primer kot v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I U 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, ko je bila predmet prijave običajna besedna (angleška) zveza ''Advanced Medicine for Pain'', za katero je sodišče zaključilo, da je glede na vrsto in značilnost prijavljenega blaga – farmacevtske proizvode in ob upoštevanju ravni razumevanja angleškega jezika generična oziroma opisna, saj so vse uporabljene besede v tej besedni zvezi veliko bolj znane in uporabljene v vsakdanjem življenju kot v obravnavanem primeru prijavljeni besedni znak. S to odločitvijo pa je naslovno sodišče tudi sledilo stališču iz sodbe Sodišča ES, št. C-421/04 z dne 9. 3. 2006. V tej sodbi je sodišče zaključilo, da je znak, sestavljen iz besede, privzete iz jezika druge države članice, v kateri je ta brez slehernega razlikovalnega učinka ali je opisna glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, v državi članici, kjer se zahteva registracija, mogoče registrirati, razen če upoštevni krogi v tej državi članici ugotovijo pomen te besede, saj slednje ( t. j. ugotovitev pomena besede ''cider'') za obravnavani primer nedvomno ne drži.

Sodišče tako ugotavlja, da je upravni organ zmotno ugotovil dejansko stanje, posledično pa je prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v 1. točki izreka na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US) odpravilo ter zadevo v tem obsegu na podlagi določbe 3. odstavka tega člena vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ o zadevi v odpravljenem delu ponovno odloči, pri čemer naj upošteva pravno mnenje sodišča, izraženo v tej sodbi.

K 2. točki izreka:

Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in določbo 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečanih za 20 % DDV, glede na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 408/2008 z dne 25. 9. 2008.

Vsak se lahko odpove svoji pravici.
Quisque potest renuntiare iuri suo.