Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS sodba Pdp 1009/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.03.2015 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec Ukinitev tožničinega delovnega mesta je posledica ukinitve oddelka in sektorja ter prehoda dela nalog delovnega mesta, ki ga je opravljala tožnica, na drugo delovno mesto. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z združitvijo dveh ministrstev ter prevzemom dela določene službe Vlade Republike Slovenije. Zato je bil podan poslovni razlog v smislu določbe tretjega odstavka 156. člena ZJU za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. VDSS Sodba Pdp 1009/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.05.2017 neizbran kandidat - diskriminacija - starost - enaka obravnava - neposlovna odškodninska odgovornost Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku tožnice, ki ga je kot neizbrana kandidatka za razpisano delovno mesto višji pravnik za delo na področju pravnega svetovanja pri toženi stranki naperila zoper toženo stranko, ker naj bi bila diskriminirana zaradi svoje starosti. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni diskriminirala zaradi starosti, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo tako določbe o obrnjenem dokaznem bremenu iz ZDR-1 kot tudi mednarodne akte in stališče Evropskega odbora za socialne pravice (sklepi XIII-V, Izjava o razlagi 1. člena protokola), da v primeru, če oseba, ki meni, da je prizadeta zaradi nespoštovanja načela enake obravnave, izkaže dejstva, na podlagi katerih je mogoče predpostavljati, da je do diskriminacije res prišlo, pride do prenosa dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da do kršitve načela enake obravnave... VDSS sodba in sklep Pdp 1010/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.01.2015 diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev... VDSS sklep Pdp 1016/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.11.2015 neizbira kandidata – obvestilo – pravni interes Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz določb 6. in 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve obvestila o neizbiri kandidata, kar pomeni, da tudi razveljavitve razpisnega postopka in izbire drugega kandidata ne more uveljavljati. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati ugotovitve kršitve prepovedi diskriminacije. Za takšno tožbo neizbrani kandidat nima pravnega interesa, saj ima možnost uveljavljati dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (po določbah 8. člena v zvezi s 6. členom ZDR-1), vendar le v prekluzivnem roku, ki je določen v citiranem 5. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je... VDSS Sodba Pdp 1019/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.03.2017 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, in da tožena stranka tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo. VDSS Sodba Pdp 1022/2018 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.05.2019 nadurno delo - dodatek na delovno uspešnost - plača - diskriminacija Sodišče v postopku preizkusa ocene ni pristojno presojati, kako so izkazane napake oziroma pomanjkljivosti v delu, ki jih delodajalec očita delavcu, konkretno vplivale na znižanje ocene delovne uspešnosti. To je v pristojnosti delodajalca. Sodišče je dolžno presojati (le) postopkovno ustreznost ocenjevanja ter dejanski obstoj razlogov, ki jih je kot podlago podane ocene navedel delodajalec.
Argument tožnice, da je za enako dobro/slabo delo v preteklih obdobjih prejela boljšo oceno, zaradi česar bi moral delodajalec s tako prakso nadaljevati tudi v spornih obdobjih, ni utemeljen. Način, na katerega se bo delodajalec odzval na nepravilnosti pri delu oziroma kakšen pomen bo dal napakam pri delu, je avtonomna odločitev delodajalca, v katero sodišče ni pristojno posegati. VDSS Sklep Pdp 1024/2018 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.12.2018 začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi... VDSS sklep Pdp 103/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.02.2011 odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju. VDSS Sodba Pdp 103/2020 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.05.2020 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti ZPIZ-1 ne predvideva dolžnosti delodajalca, da obstoječa delovna mesta prilagodi preostali delovni zmožnosti delavca ali, da ustanovi novo delovno mesto, ki bo ustrezalo preostali delovni zmožnosti invalida. VDSS Sodba Pdp 103/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.04.2022 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja - ekonomski razlog - diskriminacija - prekluzija Tožnik drugih zaposlitev, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, v prvostopenjskem postopku ni pravno veljavno zatrjeval. Sicer jih je naštel v vlogi z dne 8. 11. 2021, a je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku sklenilo, da je ne bo upoštevalo zaradi prekluzije. Takšni odločitvi tožnik na naroku ni nasprotoval (prvi odstavek 286.b člena ZPP), niti ni v pritožbi navajal, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno storiti, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o zaposlitvah novega kadra na mesto tožnika. VDSS Sodba Pdp 103/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.09.2023 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije.... VDSS sodba Pdp 1039/2015 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.04.2016 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminatoren kriterij - sodna razveza - denarno povračilo - višina Delodajalec ima pravico prosto izbrati kriterij,na podlagi katerega izbere delavca, katerega delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Vendar pa mora biti ta kriterij objektiven in v primeru, da delavec uveljavlja, da je bil na podlagi tega kriterija diskriminiran, mora delodajalec dokazati nasprotno. Tožnica dejansko na delovnem mestu receptor sploh ni delala, zato si izkušenj ni mogla pridobiti, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka objektivno ni mogla primerjati z ostalimi delavci s tega delovnega mesta. VDSS sodba Pdp 1045/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.04.2012 odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sodno varstvo - diskriminacija Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je sprejela odločitev o zaprtju pisarne (poslovalnice), v kateri je tožnik opravljal delo. Hkrati mu je ponudila novo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnik sprejel. Tožnik je v individualnem delovnem sporu upravičen zahtevati le presojo utemeljenosti odpovednega razloga, tak njegov zahtevek pa ni utemeljen. VDSS Sodba Pdp 1049/2018 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.05.2019 upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17. VDSS sodba Pdp 1052/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 24.04.2014 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. VDSS Sodba in sklep Pdp 1053/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.04.2017 odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožba v delu, v katerem tožnik zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni sklepčna, ker tožnik ni zatrjeval obstoja škode konkretizirano, da bi se tožbena povest lahko prilegala zahtevku oziroma, da bi iz dejanskih navedb lahko izhajal zaključek, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.Tožnik je v tožbi navedel le, da "podrejeno uveljavlja nematerialno škodo v obliki odškodnine za pretrpljene duševne bolečine kot posledice kršitve z ustavo garantirane človekove pravice do dela oziroma, do enake obravnave pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri napredovanjih, razporejanju in plačah". Iz teh splošnih navedb ne more izhajati posledica utemeljenosti zahtevka.
sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika v postopku razporeditve javnih uslužbencev na prosta višje vrednotena delovna mesta v službi L. v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci ni neenako obravnavala zaradi... VDSS Sodba Pdp 1055/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.05.2017 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog Pri toženi stranki je bil podan razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prilagoditve delovnih mest kadrovski strukturi, povezani s sofinanciranjem programa tožene stranke s strani ministrstva in posledično ukinitvi dotedanjih delovnih mest sodelavca v programih. VDSS sodba Pdp 1057/2013 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.04.2014 diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na določbi 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen. VDSS sodba Pdp 1072/2014 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.02.2015 odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - načelo enakega obravnavanja - nadlegovanje - diskriminacija - protipravno ravnanje Ravnanja tožene stranke, ki je tožniku (zdravniku) očitala, da je opravil premajhno število ambulantnih pregledov v primerjavi z ostalimi zdravniki, ni mogoče opredeliti kot trpinčenje.S tem, ko je tožena stranka od tožnika zahtevala, da se udeleži sestankov vizit in strokovnih kolegijev, ni protipravno ravnala in povzročila trpinčenja tožnika, saj gre za delovne obveze, ki jih ima delodajalec pravico naložiti delavcem, tudi če ne gre za izrecno zapisane naloge iz opisa del in nalog posameznega delovnega mesta. Glede na to, da so se ostali zdravniki udeleževali vseh strokovnih sestankov, kolegijev in vizit, se tožnik ne more sklicevati, da mu ni bil znan pravilnik, ki bi mu to nalagal, saj je šlo za utečen delovni proces. Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca. V kolikor delodajalec oceni, da bi bili zaradi odsotnosti določenega delavca prekomerno obremenjeni vsi ostali, ki so delali na določenem oddelku in je bil to razlog za neodobritev odsotnosti tožnika,... VDSS sodba Pdp 1078/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.04.2012 odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - izraba letnega dopusta - nepremoženjska škoda Ravnanje sodelavke tožnice in njene nadrejene je bilo ponavljajoče, žaljivo, graje vredno in očitno negativno, takšno ravnanje je tožnici povzročilo škodo (razvoj anksiozno - depresivne motnje). Za ravnanje delavcev je odgovorna tožena stranka kot delodajalec, za škodo pa odgovarja tudi neposredno, saj tožnici ni zagotovila takšnega delovnega okolja, v katerem ne bi bila izpostavljena trpinčenju.
