Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS Sodba Pdp 209/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.06.2022 odškodnina za neizkoriščen odmor - diskriminacija - osebna okoliščina - razporeditev časa za odmor Za kršitev diskriminacije sta značilna dva elementa: neenaka obravnava in nedopusten razlog neenake obravnave, ki ga predstavljajo primeroma naštete osebne okoliščine (spol, narodnost, rasa ali etnična pripadnost, vera ipd.). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči, ne pa odnosi med posamezniki oziroma njihovo ujemanje. Tako ni osebna okoliščina odnos komandirja do tožnika, niti osebnostno neujemanje med njima oziroma zatrjevano dojemanje tožnika s strani komandirja kot lenega delavca.
Tožnik nikoli ni zahteval zamenjave za čas izrabe odmora. Njegova pritožbena navedba, da zaradi narave dela ni imel zagotovljenega odmora, je neutemeljena. VDSS Sodba Pdp 163/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 31.03.2022 odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - diskriminacija - kriterij delovne uspešnosti - izbira presežnega delavca Tožnica neutemeljeno ponavlja svoje navedbe iz dosedanjega postopka, da se delo, ki ga je opravljala, (v določenem obsegu) še opravlja. To ne pomeni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, da poslovni razlog ni podan. Toženka sama v odpovedi (in sodnem postopku) razloga za odpoved ni utemeljila na način, da bi potreba po delu (v celoti) prenehala, ampak da se je spremenila. Prav takšna sprememba (reorganizacija), zaradi katere potreba po opravljanju določenega (konkretno tožničinega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha, je organizacijski razlog (sodbi VS RS VIII Ips 209/2007, VIII Ips 268/2017). VDSS Sodba Pdp 263/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.05.2022 ustrezno delovno mesto - pravica do premestitve - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2), ki pa tožnici ni bila. Tako po odločbah ZPIZ z dne 18. 3. 2019 in 16. 9. 2019 kot po pravnomočni sodbi socialnega sodišča ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, zato ji toženec nadaljnjega dela na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok - pomočnica vzgojitelja ne more in ne sme več zagotavljati. VDSS Sklep Pdp 127/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.04.2022 preizkus ocene - delovna uspešnost - bolniška odsotnost - diskriminacija - zavrnitev dokaznih predlogov - razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - komisija za preizkus ocene V pritožbi tožnica utemeljeno navaja, da ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca ne more biti utemeljena z razlogi, ki so povezani z zdravstvenim stanjem javnega uslužbenca, saj to predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Utemeljeno tožnica navaja, da bolniške odsotnosti po naravi stvari (praviloma) ni mogoče sporočiti vnaprej, zato podana ocena ne more biti utemeljena z navedbo, da je nenadna in večkratna bolniška odsotnost tožnice vplivala na sodelovanje med delavci. Ocene delovne uspešnosti tudi ni mogoče utemeljiti s predodeljevanjem spisov drugim delavcem zaradi bolniške odsotnosti. Poleg tega, da gre za nedopustno diskriminacijo, je predodeljevanje spisov zaradi odsotnosti javnega uslužbenca stvar organizacije dela, ki je v domeni delodajalca, in ni del izvajanja nalog javnega uslužbenca, ki je podvrženo letnemu ocenjevanju. Sodišče prve stopnje je utemeljitev ocene v tem delu povzelo, vendar pa ni zavzelo jasnih razlogov, ali je... VDSS Sodba Pdp 103/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.04.2022 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja - ekonomski razlog - diskriminacija - prekluzija Tožnik drugih zaposlitev, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, v prvostopenjskem postopku ni pravno veljavno zatrjeval. Sicer jih je naštel v vlogi z dne 8. 11. 2021, a je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku sklenilo, da je ne bo upoštevalo zaradi prekluzije. Takšni odločitvi tožnik na naroku ni nasprotoval (prvi odstavek 286.b člena ZPP), niti ni v pritožbi navajal, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno storiti, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o zaposlitvah novega kadra na mesto tožnika. VDSS Sodba Pdp 179/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.04.2022 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija - neenako obravnavanje S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih zakonskih pogojih tožniku ne bi smela izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepala mileje ali sploh ne. Ni namreč enakosti v nepravu. Za ta spor torej niso pomembne (sicer pa tudi niso bile dokazane) navedbe o neenakem obravnavanju tožnika z viličaristom in drugimi delavci pri podaji pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. VDSS Sodba Pdp 68/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.03.2022 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - diskriminacija - davki in prispevki V tožnikovem primeru je šlo za delovno mesto utopni kovač, ki ga je zasedal skupaj z večjim številom delavcev, od tega je bila odpoved podana 19 delavcem, pri tem pa ni šlo za kolektivni odpust, da bi toženko pri določitvi presežnih delavcev zavezovali kriteriji iz 102. člena ZDR-1. Kot nakazano, je za odločitev v tem primeru bistveno, da toženka ni uporabila 4. člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa kriterije za določitev presežnih delavcev, in sicer kriterij delovne uspešnosti, usposobljenosti delavca za delo, delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, socialnega stanja, zdravstvenega stanja in strokovne izobrazbe. Kot najbolj odločilen kriterij se upošteva delovna uspešnost, temu sledi usposobljenost delavca za delo in delovna doba pri delodajalcu, za ostale kriterije toženka ni določila vrstnega reda. Toženka niti ne zanika, da teh kriterijev ni uporabila, pač pa neutemeljeno prikazuje, da jih ni bila dolžna uporabiti in da je upravičeno dala večji... VDSS Sodba Pdp 616/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 11.01.2022 plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje - premoženjska škoda - plačilo nadur Tožnik sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni izpodbijal. Sicer pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi ni ugotovilo nikakršne prisile, groženj ali šikaniranja tožnika ali drugega protipravnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi bil tožnik primoran ta sporazum podpisati. Iz tega razloga je pravilen zaključek, da tožniku premoženjska škoda zaradi ravnanja tožene stranke ni nastala, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da število obračunanih ur na tožnikovi plačilni listi v mesecu aprilu 2013 ni enako številu ur po elektronski evidenci zaposlenih, ki jo je vodila tožena stranka. Neskladje med obračunanimi urami bolniške odsotnosti oziroma tožnikove odsotnosti zaradi dopusta je bilo ugotovljeno tudi za mesec julij 2014, september 2014 in januar 2012. Prav tako se z evidenco tožene stranke o prisotnosti na delu ne skladajo tožniku obračunane ure... VDSS Sklep Pdp 82/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 24.02.2022 zavrženje tožbe - nepopolna tožba - razveljavitev sklepa Pritožba tožnika utemeljeno uveljavlja, da je postavil določen zahtevek (plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR), predvsem pa, da je navedel dejstva, ki zahtevek utemeljujejo (navedbe o ravnanjih toženke oziroma škodi, ki jo je utrpel), predlagal pa je tudi dokaze (listine: opis dogodka z dne 15. 9. 2021, zdravstveni karton, odpoved pogodbe o zaposlitvi in druge; listine je predložil že s tožbo, dodatne listine z dopolnitvijo tožbe). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, neutemeljeno kot nepopolno zavrglo. VDSS Sodba Psp 182/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 03.11.2021 brezposelnost - denarno nadomestilo za brezposelnost V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do denarnega nadomestila v višini, kot bi mu bilo priznano v državi zadnje zaposlitve, torej v Republiki Avstriji.
Pri presoji, kateri zakon je potrebno uporabiti je namreč potrebno uporabiti prehodne in končne določbe ZUTD-F, kjer je v 2. členu določeno, da se o vlogah za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči po Zakonu o urejanju trga dela, torej zakonu, ki je veljal do začetka uveljavitve in uporabe ZUTD-F. Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe ZUTD-F, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZUTD, ki je veljal pred uveljavitvijo novele. Novela zakona (ZUTD‑F) je začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se je začela 30. dan po uveljavitvi tega zakona (3. člen ZUTD-F), torej od 24. 5. 2021 dalje.
Glede na navedene določbe ter dejstvo, da je... VDSS Sodba Pdp 340/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.09.2021 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - obrazložitev razloga - diskriminacija Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla predvsem abstraktno zakonsko opredelitev poslovnega razloga in jo utemeljila le s pavšalnim zatrjevanjem zmanjšanega obsega prometa, naročil ter dela, čeprav bi morala glede na drugi odstavek 87. člena ZDR-1 v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. V zvezi s tem je sicer zmotno štelo, da razlog za odpoved ni bil zadosti konkretiziran, je pa kljub temu sprejelo pravilno odločitev. Pravilno je ugotovilo, da je odpoved podana iz diskriminatornih razlogov. Kot takšna je nezakonita. VDSS Sodba Pdp 384/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.09.2021 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja Tožnik je prihod v službo v alkoholiziranem stanju priznal, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. VDSS Sklep Pdp 369/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.08.2021 zavrženje tožbe - sodno varstvo - študent - zmotna uporaba materialnega prava Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj "samo zanimal", ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za "kandidata za študentsko delo" ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni. VDSS Sodba Pdp 95/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.06.2021 zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let... VDSS Sodba Pdp 81/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.04.2021 vračilo stroškov usposabljanja - vojak Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženec na podlagi zaveze sprejete v sporazumu, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 93. člena ZObr, dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja na šoli za podčastnike. VDSS Sodba Pdp 64/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.03.2021 pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodba na podlagi odpovedi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas Ker se na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodba na podlagi odpovedi lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni bilo izkazano, da je bila izjava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. VDSS Sodba Pdp 595/2020 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.03.2021 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog V konkretnem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za odpoved večjemu številu delavcev, tako da tožena stranka ni bila dolžna konkretneje opredeliti kriterijev za izbiro presežnega delavca, pač pa se je po svoji presoji odločila za odpoved tožnici, pri čemer ni ovire, da se delodajalec odloči za delavca, ki je "najmanj zainteresiran" za delo. Sodišče je bilo dolžno preverjati le, ali je bila tožnica diskriminirana, kar je tudi pravilno ugotovilo, da ni bila. VDSS Sodba Pdp 2/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.01.2021 izbira kandidata - diskriminacija - neizbran kandidat Iskalec zaposlitve, ki je bil predhodno zaposlen pri delodajalcu ne uživa drugačnih (večjih) pravic pri delodajalcu v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve in delodajalec ni dolžan zaposliti iskalca zaposlitve, ki je bil predhodno že zaposlen pri delodajalcu, pri čemer se je na konkreten razpis prijavilo šestnajst kandidatov. VDSS Sodba Pdp 522/2020 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.01.2021 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji Pritožba neutemeljeno navaja, da so bili tožniki zaradi invalidnosti diskriminirani, ker niso mogli doseči enakega števila točk po kriterijih polivalentnosti in delovne uspešnosti in ker toženka pri točkovanju za določitev presežnih delavcev ni upoštevala njihovih omejitev. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka uporabila kriterij polivalentnosti kot enega od kriterijev za določitev presežnih delavcev pri 16 tožnicah, medtem ko je pri tožniku uporabila kriterij delovne uspešnosti. Nihče od delavcev na delovnem mestu "proizvodna dela I in II" (invalidov in delavcev, ki niso bili invalidi), kjer se je uporabljal kriterij polivalentnosti, ni obvladal več kot 11 različnih delovnih operacij, pri čemer imajo vsi invalidi v pogodbah o zaposlitvi navedenih najmanj 20 delovnih operacij. Ker so imele tožnice v pogodbah o zaposlitvi navedenih bistveno več delovnih operacij, kot jih obvlada najbolj usposobljeni delavec, so lahko invalidi po kriteriju... VDSS Sodba Psp 27/2020 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 20.05.2020 povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje - napotnica Pravica do zdravljenja v tujini je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena le v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, potrebno pa jo je uveljavljati po predpisanem postopku. Šele uveljavitev Direktive 2011/24/EU je omogočila slovenskemu zavarovancu gibanje in iskanje zdravstvenih storitev v tujini tudi v zasebnem sektorju pod določenimi pogoji, pri čemer direktiva ne posega v organizacijo javnih sistemov. Zakonodajalec ostro loči med upravičenjem zasebnega in socialno zavarovanega pacienta. To se odraža v številnih določenih omejitvah za socialno zavarovanega pacienta. Neomejeno uveljavljanje pravic ima zgolj zasebni pacient, če je seveda pripravljen plačati. Bistvo je, da socialno zavarovan pacient ne more po lastni presoji uveljavljati zdravljenja na način kot si ga želi. V primerih načrtovanega zdravljenja v tujini je vedno potrebna napotitev na zdravljenje v tujino v skladu z določbami nacionalnega prava. Sodišče EU je že...
