Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 380cT1kaXNrcmltaW5hY2lqYSomZGF0YWJhc2VbVkRTU109VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 85/2023Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2023odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - prepoved vstopa - ustavna odločba - diskriminacijaToženka je dokazala, da tožniku ni bilo brez razloga prepovedano opravljanje dela, temveč mu je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjeval pogoja PCT, saj se je odločil, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožniku ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju testiranja kot utemeljene zahteve toženke za tožnikovo osebno odločitev.
VDSS Sodba in sklep Pdp 624/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2023preizkus ocene dela - delovna uspešnost - ustno pooblastilo - vsebinska presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka - diskriminacijaVeljavno pooblastilo za ocenjevanje je lahko tudi ustno, saj Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne zahteva, da bi to pooblastilo moralo biti dano v pisni obliki. Na podlagi izpovedi tožnici nadrejenih, ki sta bila seznanjena z delom tožnice v letu 2018, se je sodišče prve stopnje, ki dela tožnice ne pozna in ni pristojno za njeno ocenjevanje, prepričalo, da podana ocena po kriterijih sodelovanja, interdisciplinarnosti in komuniciranju utemeljeno odstopa navzdol.
VDSS Sodba Pdp 663/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2023izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - test sorazmernosti - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina - odškodninska odgovornost delodajalcaToženka se je k zagotavljanju varnih delovnih razmer izrecno zavezala v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 491/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2023razporeditev na delovno mesto - neizpolnjevanje pogojev - diskriminacija - pritožbene novoteOb ugotovitvi, da tožnik za zasedbo delovnega mesta Priznani solistični orkestrski glasbenik ni izpolnjeval pogojev, je njegovo prizadevanje za ugotovitev diskriminacije (kot neenakopravne izbire med delavci, ki izpolnjujejo pogoje) v vsakem primeru neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo, pri čemer je vprašljivo stališče, da je tožniku zagotovljeno sodno varstvo, čeprav je tožbo vložil več let po razpisu in izbiri kandidatov in ne da bi predhodno podal zahtevo za varstvo pravic, določeno v prvem odstavku 200. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 527/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - ustavna odločba - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina - sorazmernost ukrepaSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s kršenjem navodila toženca o izpolnjevanju pogoja PCT namerno kršil svoje pogodbene in delovne obveznosti iz 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1, zato mu je bila odpoved podana iz utemeljenega razloga. Napačno je pritožbeno sklicevanje, da bi mu moral biti izrečen milejši ukrep. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da nadaljevanje dela z njim ni bilo mogoče. Pred podajo odpovedi je bil že dvakrat utemeljeno pisno opozorjen zaradi neupoštevanja toženčevega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT, zaradi česar mu posledično ni bilo mogoče dopustiti opravljanja dela, vendar pa ga opozorili nista odvrnili od storitve ponovne istovrstne kršitve.
VDSS Sodba Pdp 531/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2023uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - diskriminacijaV drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede.
VDSS Sodba in sklep Pdp 616/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2023pogoj PCT - trpinčenje na delovnem mestu - testiranje zaposlenih - ugotovitev ničnosti - sodna pristojnost - delno zavrženje tožbePisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nima neposrednih, samostojnih pravnih posledic, saj ZDR-1 zoper to opozorilo ne predvideva možnosti uveljavljanja samostojnega sodnega varstva. Po določbi 200. člena ZDR-1 je neutemeljenost takšnega opozorila moč uveljavljati le v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ostali akti oziroma navodila ali opozorila toženke nimajo vpliva na tožnikov delovnopravni status, zato pogoji za presojo v sodnem sporu niso izpolnjeni.
VDSS Sodba Pdp 687/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2023odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - diskriminacija - osebna okoliščina - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - Direktiva 2003/88/ESSodišče prve stopnje je verjelo tožniku, da se je včasih zgodilo, da je ravno v času odmora na mejni prehod prišla stranka in da tožnik odmora med delom ni mogel hkrati izrabiti v celotnem trajanju, vendar pa je pravilno zaključilo, da si je lahko v obdobju manjše prometne obremenjenosti mejnega prehoda v času čakanja na prihod naslednjega vozila omogočil več kratkotrajnih odmorov in s tem udejanjil pravico do odmora med delom v obliki krajših prekinitev dela.
VDSS Sodba Pdp 662/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - COVID-19 - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščinaZmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot zmotno očita pritožba.
VDSS Sodba in sklep Pdp 507/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - stranska intervencija - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - odklonitev testiranja - diskriminacija - varstvo osebnih podatkov - pravni interesZmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za zahtevo, da morajo delavci izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki so bili za varno delovno okolje določeni s predpisi, je bila toženka kot delodajalec dolžna upoštevati, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Glede na to, da je opravljala dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, je zakonsko podlago za upoštevanje predpisanih ukrepov predstavljala tudi 1. točka drugega odstavka 31. člena ZNB.
VDSS Sodba Pdp 591/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - listina v tujem jeziku - zaščitna maska - epidemija - test sorazmernosti - diskriminacija - dostop do sodiščPo drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini, sestavljeni v tujem jeziku, predložiti overjeni prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti. Ker ne obstaja dolžnost sodišča, da stranko poziva k predložiti prevoda listine, poleg tega pa je na predložitev prevoda opozorila toženka v odgovoru na tožbo, ni utemeljena pritožbena navedba, kako bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v okviru materialnega procesnega vodstva. Tožnik ne zanika, da maske ni nosil niti potem, ko je že prejel pisno opozorilo toženke po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, ponovna istovrstna kršitev pa zadošča za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
VDSS Sodba in sklep Pdp 515/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.02.2023prepoved opravljanja dela - pogoj PCT - odklonitev testiranja - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina - COVID-19 - ocena tveganjNeutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je bila tožena stranka tista, ki je kršila pogodbo o zaposlitvi, ker mora kot delodajalec na podlagi drugega odstavka 43. člena ZDR-1 dopustiti delavcu prost dostop do poslovnih prostorov. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da brez tega, da bi tožnica dokazala izpolnjevanje pogoja PCT, ji tožena stranka ni smela pustiti opravljati delo, zato ji je utemeljeno prepovedala opravljanje dela.
VDSS Sodba in sklep Pdp 590/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - zaščitna maska - ustavna odločba - obdelava osebnih podatkov - osebna okoliščina - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestuTožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi morala biti zahteva po izpolnjevanju PCT pogoja oziroma predložitvi dokazil s tem v zvezi določena s pogodbo o zaposlitvi; zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti; z njimi ni posegla v pravice tožnice niti ji ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu. V primeru odklonilnega odnosa do cepljenja oziroma testiranja (ali nošenja mask) ne gre niti za prepričanje niti za drugo osebno okoliščino v smislu prvega odstavka 6. člena ZDR-1. Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči; izpolnjevanje PCT pogoja oziroma odklanjanje testiranja pa je stvar odločitve posameznika.
VDSS Sodba Pdp 592/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - odklonitev testiranja - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - obdelava osebnih podatkovToženka je bila pristojna preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, ki je bil pogoj za opravljanje dela pri vseh zaposlenih. Podlago je imela tudi za to, da je od delavcev, ki so se (samo)testirali, zahtevala podatek o rezultatu testa, čeprav gre za občutljive osebne podatke. Toženka brez tega delavcem ni mogla dovoliti opravljanja dela, kar pomeni, da je te podatke morala zbirati in obdelovati zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 661/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.02.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - spremenjene okoliščine - osebni podatki - osebna okoliščina - diskriminacijaZmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 350/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pravočasnost odpovedi - sodelovanje sindikata - diskriminacija - veroizpovedIz četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 ne izhaja, da je treba odpoved podati že takoj - torej isti dan, ko delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, oziroma najkasneje ob poteku poskusnega dela, za kar se zavzema tožnica. Odpoved pa je kljub temu treba podati v nekem razumnem času od ugotovitve neuspešno opravljenega dela oziroma ne veliko kasneje od te ugotovitve.
VDSS Sodba Pdp 59/2023Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilna dolžnost - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - prekluzijaTudi če bi sledili navedbam tožnice, da je toženka delovni čas od 14. 6. 2021 dalje začasno prerazporedila le njej, to glede na pravilne ugotovitve o obstoju resnega in utemeljenega objektivnega odpovednega razloga in o tem, da se toženka do tožnice sicer ni obnašala nespoštljivo ter da nad njo ni izvajala šikaniranja ali nedopustnih pritiskov zaradi bolniške odsotnosti, samo po sebi ne bi zadostovalo za zaključek o navideznosti odpovednega razloga in s tem nezakonitosti odpovedi.
VDSS Sodba Pdp 547/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - epidemija - pogoj PCT - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - osebna okoliščinaTožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi morala biti obveznost izpolnjevanja PCT pogoja določena s pogodbo o zaposlitvi ali splošnim aktom toženke (bila je določena z okrožnico); zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti; z njimi ni posegla v pravice tožnika niti mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu (35. člen ZDR-1). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlasti odreči; izpolnjevanje PCT pogoja oziroma odklanjanje testiranja je stvar odločitve posameznika.
VDSS Sodba Pdp 530/2022Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.01.2023redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - pogoj PCT - odklonitev testiranja - navodila delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov - osebna okoliščinaTožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da bi morala biti zahteva po izpolnjevanju PCT pogoja oziroma predložitvi dokazil v zvezi s tem določena s pogodbo o zaposlitvi in ker do spremembe pogodbe o zaposlitvi ni prišlo, delodajalec je ni niti predlagal (49. člen ZDR-1), ne zahteval (91. člen ZDR), je odpoved nezakonita. Zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje in so izhajale iz Odloka z dne 4. 9. 2021, ki je določil izpolnjevanje pogoja PCT za vse, ki pri opravljanju dela prihajajo v stik z drugimi osebami, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna upoštevati. Z njimi ni posegla v pravice tožnika, niti mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu.
VDSS Sodba Pdp 30/2023Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2023policija - diskriminacija - prevalitev dokaznega bremena - nezadostna trditvena podlaga - osebna okoliščina - zastaranjeOdnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.

Izberi vse|Izvozi izbrane