<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 589/2023

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.589.2023
Evidenčna številka:VDS00073991
Datum odločbe:22.02.2024
Senat:Silva Donko (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Mojca Dubravica
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - navidezni odpovedni razlog - trpinčenje - diskriminacija

Jedro

Navedbe, da je bil razlog za odpoved fiktiven oziroma da je bil pravi razlog, da bi tožniku z zdravstvenimi težavami oziroma invalidnostjo prenehalo delovno razmerje, je pravilno kot neutemeljene zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pri tem je pravilno upoštevalo že izpostavljeno dejstvo, da je toženka v letu 2021 na novo ustanovila delovno mesto tehnolog za splošno kakovost, zato da je ustrezalo omejitvam iz invalidske odločbe, v letu 2022 je toženka tožnikovo delovno mesto ukinila, ker je ugotovila, kako bi naloge delovnega mesta, ki so se zaradi uvedbe novega sistema zmanjšale, razporedila na ostale delavce oziroma zunanje izvajalce, pri čemer je še po pridobitvi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi iskala možnosti, da bi tožnik ohranil zaposlitev. Navedena ugotovljena dejstva vodijo do pravilne presoje, da je toženka ravnala na način, da je bila podaja odpovedi skrajno sredstvo po izčrpanju vseh drugih možnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 6. 2023, ki jo je tožniku podala toženka, nezakonita in se razveljavi ter da pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas št. ... z dne 15. 3. 2021 ni prenehala veljati z dnem podaje odpovedi, ampak je trajala do dneva izdaje sodbe, da je dolžna toženka tožniku priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 15. 3. 2021 in obračunati ter izplačati: - plačo za vsak posamezni mesec od 8. 8. 2023 v višini 1.203,36 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu do plačila; - regres za letni dopust za leto 2023 v višini 449,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2023 do plačila, da je dolžna toženka tožniku plačati 12.033,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in da mu je dolžna povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik. V pravočasni pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev 5. člena ZPP in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje, tožnika je onemogočilo v dokazovanju. Njegove ključne priče ni zaslišalo. Tožnik je bil neenakopravno obravnavan v primerjavi z vsemi drugimi delavci, ki so še vedno zaposleni pri toženki. Razlog za odpoved je fiktiven in prikriva drug razlog. Zaposlen je bil na delovnem mestu upravljavec stroja, na katerem je bil izpostavljen mrazu. Zaradi zdravstvenih omejitev dela tega delovnega mesta ni mogel več opravljati. Odpoved mu je toženka podala izključno zaradi zdravstvenega stanja, torej osebne okoliščine, ki predstavlja nedopusten razlog za odpoved. Tožnik je bil neenakopravno obravnavan na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja, toženka je reorganizacijo izvedla, da bi tožniku delovno razmerje prenehalo. Tožnik je svoje navedbe dokazoval s predlaganim zaslišanjem prič A. A., B. B. in C. C., ki bi izpovedala o odnosu nadrejene delavke D. D. do tožnika. Potrdile bi, da je bil odnos D. D. do tožnika neprimeren, žaljiv in izključevalen iz delovnega okolja. Sodišče prve stopnje je naredilo vnaprejšnjo dokazno oceno, da verjame izpovedi direktorja toženke in priče D. D. Direktor toženke in priča D. D. sta zainteresirana za izid spora, poznana jima je vsebina predloženih listin, zato je njuna izpoved skladna. Priče, predlagane s strani tožnika, bi potrdile, da je bil razlog za podajo odpovedi fiktiven, da je bil pravi razlog v omejitvah, ki so bile tožniku priznane zaradi invalidnosti. Navedeno bi potrdila priča C. C. Tožnik je utemeljil, zakaj so navedbe o trpinčenju na delovnem mestu povezane s presojo zakonitosti odpovedi. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju uveljavlja tožnik v pritožbi. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivost ali nasprotij izpodbijana sodba nima in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo razloge o vseh za odločitev bistvenih dejstvih. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb tožnika in je navedlo (ustavno dopustne) razloge za zavrnitev dokaznih predlogov (točka 23 obrazložitve), kar pomeni, da tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti; 5. člen ZPP) ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, pri čemer je, ker je tožnik invalid, upoštevalo ureditev v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI; 40. člen ZZRZI) in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; 101. do 103. člen ZPIZ-1; prvi odstavek 116. člena ZDR-1). Ugotovilo je, da je toženka izvedla reorganizacijo dela na način, da je tožnikovo delovno mesto (tehnolog za splošno kakovost, ki je bilo v letu 2021 oblikovano prav zanj) ukinila in naloge tega delovnega mesta razporedila na ostale delavce oziroma zunanje izvajalce.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je ugotovljen poslovni (organizacijski) razlog utemeljen in da odpoved ni bila podana iz drugega, neutemeljenega odpovednega razloga (90. člen ZDR-1). V zvezi s tem je tožnik pred sodiščem prve stopnje podal navedbe glede diskriminacije (da mu je bila podana odpoved zaradi zdravstvenega stanja - invalidnosti) in trpinčenja na delovnem mestu. V zvezi z diskriminacijo tožnik sicer pred sodiščem prve stopnje izrecno ni navedel, da mu je bila kot edinemu invalidu pri toženki podana odpoved, kot navaja v pritožbi. Njegova tovrstna pritožbena navedba ni utemeljena, saj je v primerjavi z drugimi delavci bistveno, da so zasedali druga delovna mesta, v zvezi s katerimi toženka reorganizacije ni izvedla; delovno mesto tehnolog za splošno kakovost je zasedal zgolj tožnik, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.

9. Navedbe, ki jih tožnik v pritožbi ponavlja iz dosedanjega postopka, da je bil razlog za odpoved fiktiven oziroma da je bil pravi razlog, da bi tožniku z zdravstvenimi težavami oziroma invalidnostjo prenehalo delovno razmerje, je pravilno kot neutemeljene zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pri tem je pravilno upoštevalo že izpostavljeno dejstvo, da je toženka v letu 2021 na novo ustanovila delovno mesto tehnolog za splošno kakovost, zato da je ustrezalo omejitvam iz invalidske odločbe (pred tem je tožnik zasedal delovno mesto upravljavec stroja), v letu 2022 je toženka tožnikovo delovno mesto ukinila, ker je ugotovila, kako bi naloge delovnega mesta, ki so se zaradi uvedbe novega sistema zmanjšale, razporedila na ostale delavce oziroma zunanje izvajalce, pri čemer je še po pridobitvi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi 15. 2. 2023 iskala možnosti, da bi tožnik ohranil zaposlitev. Navedena ugotovljena dejstva vodijo do pravilne presoje, da je toženka ravnala na način, da je bila podaja odpovedi skrajno sredstvo po izčrpanju vseh drugih možnosti.

10. Tožnik, ki z ločeno tožbo od toženke zahteva plačilo odškodnine zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu, je priče A. A., B. B. in C. C. (le za slednjo je navedel prebivališče, na naslov katerega bi jo sodišče vabilo na zaslišanje) predlagal predvsem, da bi potrdile, da je bil z nadrejeno delavko D. D. v konfliktnem odnosu. Tudi če bi bilo zatrjevano dejstvo resnično, to z ničemer ne vpliva na presojo utemeljenosti razloga za podajo odpovedi oziroma zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Gre torej za dokazovanje dejstva, ki za odločitev ni bistveno, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje dokazni predlog tožnika utemeljeno zavrnilo. Pri tem je sicer v obrazložitvi sodbe navedlo tudi, da je dejstvo glede odnosa med tožnikom in D. D. ugotovilo na podlagi njune izpovedi in iz predložene dokumentacije, kar bi lahko predstavljalo vnaprejšnjo dokazno oceno, kot opozarja tožnik v pritožbi, vendar to ob podanem drugem (ustavno dopustnem) razlogu za zavrnitev njegovega dokaznega predloga na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva.

11. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja tožnik, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

12. Odločitev, da tožnik, ki v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbe, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 116, 116/1
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 40
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 101, 102, 103

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.04.2024

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDczNzU1