<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 386/2023

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.386.2023
Evidenčna številka:VDS00073425
Datum odločbe:14.12.2023
Senat:mag. Urša Klemenčič (preds.), Helena Papež (poroč.), Katarina Rajgelj
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - neizpolnjevanje izobrazbenih pogojev - diskriminacija

Jedro

Tožnik ni izpolnjeval vseh pogojev za napredovanje, in sicer ni izpolnjeval drugih pogojev, določenih s splošnim aktom delodajalca, to je določenih z Aktom o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, s katerim je za zasedbo delovnega mesta višji policist predpisan pogoj višje strokovne izobrazbe policist ali (prejšnje) višješolske izobrazbe policijski inšpektor. Ker med strankama ni bilo sporno, da tožnik navedene izobrazbe ni imel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje skladno z določili Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive. Zato je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

Določitev dodatnih oziroma natančnejših pogojev za zasedbo delovnega mesta v Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji je v pristojnosti toženke. Sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest je namreč v izključni pristojnosti delodajalca in ne more biti predmet presoje v individualnem delovnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 183,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi toženke, opr. št. ... z dne 10. 12. 2021 in opr. št. ... z dne 19. 1. 2022, kot nezakoniti razveljavita oziroma odpravita ter da se ugotovi, da je tožnik z dnem 15. 3. 2021 izpolnjeval vse pogoje za napredovanje v naziv višji policist - starejši policist in je upravičen do napredovanja v omenjeni višji naziv. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki plačati stroške postopka v znesku 183,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je v tej zadevi treba izhajati iz dejstva, da je tožnik imel poklicno kvalifikacijo policista oziroma mu je toženka to priznavala na V. stopnji. Z novo sistemizacijo delovnih mest je toženka izvedla premestitev vseh policistov na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu, pri čemer je toženka šele v novem aktu o sistemizaciji kot dodaten pogoj vnesla višjo strokovno izobrazbo, poklic policista oziroma poklic policijskega inšpektorja. Toženka dejstva, da je tožnik izpolnjeval vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v V. tarifnem razredu, ne priznava več. Toženka je bila dolžna izvesti le implementacijo 110. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim je bila dolžna le presistemizirati delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu, ne pa, da je z aktom o sistemizaciji vnesla nove dodatne pogoje za izobrazbo za zaposlene, ki so izpolnjevali vse pogoje za poklic policista v V. tarifnem razredu. Navedeni zakonski člen toženki ne dovoljuje, da vnese z internim aktom dodatne pogoje glede izobrazbe. Meni, da je toženkin akt o sistemizaciji nezakonit, saj gre za enostransko sprejet akt, v katerega je vneseno določilo, da za policista velja samo policijska šola na VI. stopnji. Poudarja, da ima doseženo diplomo visokošolske strokovne izobrazbe. Meni, da sklicevanje toženke na izpolnjevanje pogoja višje strokovne izobrazbe policist oziroma višješolske izobrazbe policijski inšpektor pomeni nedovoljeno enostransko spreminjanje pogojev in omejitev možnosti za pridobitev višjega naziva ter diskriminacijo med javnimi uslužbenci. Toženka je z enostransko spremembo sistemizacije ravnala tudi v nasprotju s Stavkovnim sporazumom iz leta 2012. Toženka je zaobšla dogovorjeno dejstvo spregleda izobrazbe. Sodišču prve stopnje očita, da se do navedenih trditev ni opredelilo in da se sodbe ne da preizkusiti.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločb toženke (s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za napredovanje v višji naziv in posledično pritožba) ter v zvezi z njima utemeljenost zahtevka, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da je z dnem 15. 3. 2021 izpolnjeval vse pogoje za napredovanje v višji naziv. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je pravilno izhajalo iz določil Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (Ur. l. RS, št. 98/2008 in nasl.; v nadaljevanju Uredba). Ta v 3. členu določa pogoje za napredovanje, med katerimi je tudi predpisana stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in drugi pogoji, določeni z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca (prva alineja prvega odstavka 3. člena). Pravilno je ugotovilo, da tožnik ni izpolnjeval vseh pogojev za napredovanje, in sicer ni izpolnjeval drugih pogojev, določenih s splošnim aktom delodajalca, to je določenih z Aktom o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, s katerim je za zasedbo delovnega mesta višji policist (ki se opravlja v nazivih višji policist III, višji policist II in višji policist I) predpisan pogoj višje strokovne izobrazbe policist ali (prejšnje) višješolske izobrazbe policijski inšpektor. Ker med strankama ni bilo sporno, da tožnik navedene izobrazbe ni imel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje skladno z določili Uredbe. Zato je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je vsekakor mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je v njej opredelilo tudi do vseh bistvenih trditev tožnika. Smiselno uveljavljani postopkovni kršitvi iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako nista podani. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno in v nasprotju z vsebino izvedenih dokazov ugotovilo dejansko stanje, je nekonkretiziran in že zato neutemeljen. Dejansko stanje med strankama tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi sicer sploh ni bilo sporno.

8. Neodločilno za ta postopek je pritožbeno poudarjanje, da je tožnik izpolnjeval vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v V. tarifnem razredu. To med strankama tudi sicer ni bilo sporno. Vendar pa je toženka skladno z drugim odstavkom 110. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.) vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista, presistemizirala v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in je policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premestila na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu. Zato tožnik od 30. 6. 2018 dalje na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi nadaljuje delovno razmerje na delovnem mestu višji policist, v nazivu višji policist III. Skladno s četrtim odstavkom 110. člena ZODPol pa morajo policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, do 1. januarja 2026 pridobiti to izobrazbo ali certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Glede na navedeno torej ni odločilno, da je tožnik izpolnjeval vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v V. tarifnem razredu.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je določitev dodatnih oziroma natančnejših pogojev za zasedbo delovnega mesta v Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji v pristojnosti toženke. Sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest je namreč v izključni pristojnosti delodajalca in ne more biti predmet presoje v individualnem delovnem sporu. Pogoji za zasedbo delovnega mesta višji policist, določeni v Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, tudi sicer niso v nasprotju s 110. členom ZODPol niti ne z 11. točko Sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado RS1 (Ur. l. RS, št. 41/2012 in nasl.), kot poizkuša prikazati pritožba, saj zgolj natančneje določajo zahtevano višjo strokovno izobrazbo - poklic policista oziroma policijskega inšpektorja. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je razumljivo, da se za zasedbo določenega delovnega mesta zahteva izobrazba, povezana z vsebino dela, ki se bo na tem delovnem mestu opravljalo, in ni smiselno, da bi zadoščala izobrazba katerekoli smeri, četudi ustrezne stopnje. Zato ni odločilno, da ima tožnik že od leta 2009 dalje diplomo visokošolske strokovne izobrazbe (varstvoslovec), saj z njo ni pridobil višje strokovne izobrazbe policista ali (prejšnje) višješolske izobrazbe policijskega inšpektorja.

10. Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje pri predpisanem spregledu izobrazbe, saj četrti odstavek 110. člena ZODPol2 takšno izjemo določa zgolj za napredovanje v višji plačni razred, ne pa tudi za napredovanje v višji naziv.

11. Končno je neutemeljeno tudi pritožbeno vztrajanje pri stališču, da predstavlja zahtevana poklicna izobrazba diskriminacijo med javnimi uslužbenci. Določila 110. člena ZODPol, 3. člena Uredbe ter Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji veljajo enako za vse policiste v enakem položaju, enake so zahteve za napredovanje v višji naziv. Enaka obravnava posameznikov v enakem položaju ne more predstavljati diskriminacije.

12. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške, hkrati pa je dolžan povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki na podlagi določil Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) priznalo naslednje utemeljeno priglašene stroške: 300 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % za materialne stroške, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) znaša 183,60 EUR, ki ji jih je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Pritožbeno sodišče pa toženki ni priznalo priglašenega stroška za končno poročilo stranki, saj je ta že zajet v priznanem strošku sestave odgovora na pritožbo.

-------------------------------
1 Ki določa, da bo Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju s PSS in SPS, po uvedbi višješolskega sistema v Policiji, kot ga predvidevajo predpisi, po zaključku višješolskega izobraževanja, predlagalo ustrezno spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji, kjer bo tem policistom omogočena zasedba delovnega mesta z zahtevano višješolsko izobrazbo. Istočasno se bo preverilo ustreznost sistemizacije delovnih mest policije glede na strukturo in zahtevnost delovnih mest.
2 Ta (med drugim) določa, da v času od 1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo oziroma certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) - člen 3, 3/1, 3/1-1
Sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (2012) - točka 11

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) - ZODPol - člen 110, 110/2, 110/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.03.2024

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDczMTU4