VDSS Sklep Psp 140/2023

Jedro

Pravilno je pojasnilo sodišča, da izrek izpodbijanega sklepa o neizločitvi uradne osebe vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo laično tožbo. Ugotovilo je, da tožnik ne izpodbija dokončnega upravnega akta, s katerim je toženec vsebinsko odločil o njegovih pravicah iz socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti, kar je ena izmed procesnih predpostavk za izpodbijanje dokončne odločbe v skladu s 63. členom ZDSS-1 (prvi odstavek).

2. Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi sprašuje, zakaj sodišče spoštuje pravila ZPP v enem socialnem sporu, v drugem socialnem sporu pa se sklicuje na določila ZDSS-1, saj gre za isto državo, isto sodišče in ista zakona. Odgovor toženca mu ni bil vročen, niti se ni sodišče izreklo za stvarno nepristojno. Tožba je bila vložena 22. 2. 2020 kot nepopolna in bi moralo sodišče postopati v skladu z določilom 66. člena ZDSS-1 v zvezi z določilom 108. člena ZPP ter ga pozvati na dopolnitev tožbe. Določilo drugega odstavka 73. člena ZDSS-1 se nanaša na nezadostno opredeljen tožbeni zahtevek, ne pa tudi na neopredeljen in neobrazložen tožbeni zahtevek brez prilog in v nezadostnem številu. Vprašljiva je zaposlitev strokovnih sodelavcev. Ni mogoče, da bi se toženec izjasnil o tožbenem zahtevku, ki ga tožnik ni dostavil. Citira člene ZPP in vztraja, da niso bili podani pogoji za vročanje tožnikove tožbe tožencu v odgovor. Vse to dokazuje, da gre za oblike dogovora sodišča in toženca. Podana je očitna diskriminacija in sodelovanje med sodiščem in tožencem, saj sodišče napačno opredeli spol toženca. Toženec nima kaj predlagati, ker lahko to stori samo tožnik. Če bi tožnik prejel poziv za dopolnitev tožbe, bi imel možnost odstopiti od tožbe, sedaj tega ne more več. Sodišče je nepravilno sledilo tožencu, ki sploh ni smel vedeti za obstoj tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče napačno zavrglo tožbo,¹ ki naj ne bi izpolnjevala pogojev za obravnavo. Sodišče tožnika skladno s 108. členom ZPP v zvezi s 63. členom ZDSS-1 utemeljeno ni pozvalo na dopolnitev tožbe, saj je ta vsebovala vse elemente, ki so potrebni za obravnavo sporne vloge kot tožbe. Sodišče je iz listin v sodnem spisu pravilno ugotovilo, da je s strani tožnika vloga z dne 22. 2. 2023, ki jo je opredelil kot tožba, vložena zoper odločbo toženca št. ... z dne 4. 1. 2023. Z izpodbijano odločbo je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje zavrnil predlog tožnika za izločitev uradne osebe v zadevi vodenja brezposelne osebe v evidenci brezposelnih oseb. Tožnik je v predlogu za izločitev uradne osebe zatrjeval, da svetovalko, ki je ta postopek vodila izloča zaradi diskriminacije, poniževanja, nespoštovanja postopkovnih pravil in pravnomočnih sodb sodišča. V odločbi je bilo ugotovljeno, da tožnik ni izkazal okoliščin, na podlagi katerih bi bila izločitev uradne osebe iz postopka vodenja brezposelne osebe v evidenci, upravičena. Pravilno je sodišče povzelo, da tožnik ne izpodbija dokončnega upravnega akta, s katerim bi toženec vsebinsko odločil o njegovih pravicah iz sistema socialne varnosti.²

6. Skladno s prvim odstavkom 58. člena ZDSS-1 so socialni spori spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna sodišča, na kar ustrezno opozarja že sodišče v 4. točki obrazložitve. Ključno je, da mora tožnik upoštevajoč prvi odstavek 63. člena ZDSS-1 v socialnem sporu uveljavljati, da so bile z izpodbijanim aktom kršene njegove pravice ali pravne koristi zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v zakonitem roku. Bistveno je, da gre za pravice oziroma obveznosti iz sistema socialne pravne varnosti.

7. Pravilno je pojasnilo sodišča, da izrek izpodbijanega sklepa o neizločitvi uradne osebe vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na vodenje postopka.³ Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.

8. Da je sodišče lahko predmetno tožbo vročalo tožencu v odgovor je iskati v posebni naravi pravic iz sistema socialne varnosti, čemur je prilagojen tudi postopek v socialnih sporih.⁴ Določilo prvega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) določa, da mora tožba, ki je vložena zoper upravni akt poleg sestavin po ZPP, vsebovati še navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge, tožbeni zahtevek, tožbi pa je potrebno priložiti tudi izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Pa vendar, drugi odstavek citiranega člena zahtevo iz prvega odstavka omili, ko določa, da če tožbeni zahtevek ni zadostno oziroma ustrezno opredeljen, ga mora tožeča stranka opredeliti najpozneje do konca poravnalnega naroka oziroma, če tega ni, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

9. Ker je skladno s 63. členom ZDSS-1 okvir sodnega postopka zamejen z mejami predsodno izvedenega upravnega postopka, sodišče pazi na ustrezno opredelitev tožbenega zahtevka do priprav na glavno obravnavo v povezavi s prej citiranim določilom ZDSS-1. Tožeča stranka ima tožbeni zahtevek še vedno možnost opredeliti do konca poravnalnega naroka oziroma če le-tega ni do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Slednje potrjuje, da sodišče pri obravnavi predmetne tožbe ni postopalo v nasprotju z določili ZPP in ZDSS-1. Upoštevajoč, da je bil predložen izpodbijani akt, je lahko ugotovilo obseg predsodnega odločanja.

10. Na podlagi obrazloženega je tako pravilna odločitev, da ker ne gre za spor, ki bi se vodil pred tukajšnjim sodiščem, je skladno z drugim odstavkom 63. člena ZDSS-1 v zvezi s 75. členom ZDSS-1 tožbo potrebno zavreči.

11. Ostale pritožbene navedbe za odločitev pritožbenega sodišča niso relevantne in odgovor nanje ni potreben (prvi odstavek 360. člena ZPP). Relevantne pritožbene navedbe pa niso utemeljene in ker ni podana nobena upoštevna kršitev, na katere skladno s 350. členom ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Ki jo je tožnik sam opredelil kot tožbo.
² V konkretni zadevi iz socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti.
³ Sodišče je pravilno opozorilo, da tožnik pred naslovnim sodiščem v sporu pod opr. št. IV Ps 1183/2022 izpodbija dokončno odločbo toženca št. ... z dne 20. 10. 2022 v zvezi s prvostopno odločbo ZRSZ, s katero je bilo meritorno odločeno o prenehanju vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb.
⁴ Postopek je približan strankam (npr. 67. člen ZDSS-1 glede spremembe navedbe tožene stranke tožniku omogoča, da v primeru očitne pomote v tožbi pri navedbi tožene stranke lahko to spremeni do konca poravnalnega naroka oziroma do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo in da taka sprememba ne šteje za spremembo tožbe in predvsem določilo drugega odstavka 73. člena ZDSS-1).

Datum zadnje spremembe:

14.11.2023