VDSS Sodba Pdp 3/2023

Jedro

Če je božičnica določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, veljajo za njeno izplačilo pogoji, ki so za to določeni v navedenih aktih. Sodna praska je glede božičnice že zavzela stališče, da gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače. Ne gre za plačilo, ki predstavlja del kolektivne uspešnosti poslovanja delodajalca, ampak gre za enkratno plačilo, ki se izplača, če so za to izpolnjeni pogoji določeni v aktu, ki predvideva plačilo božičnice.

Čeprav božičnica pripada delavcem, ki so se zaposlili tekom leta 2020, in sicer v sorazmernem delu, s tem, ko je izključeno njeno plačilo delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020, ni prišlo do diskriminacije. Vprašanje zaposlitve pri toženki na dan 23. 12. 2020 ne predstavlja osebne okoliščine, zato s takim pogojem ni prišlo do diskriminacije tožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopa v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela božičnice v višini 416,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2020 (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da toženki povrne stroške postopka v znesku 491,39 EUR (II. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je bil diskriminatorno obravnavan, saj so delavci, ki so se zaposlili v letu 2020, prejeli božičico, sam pa je ni, čeprav je večji del leta 2020 delal. V letu 2020 je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za eno leto, do 16. 10. 2021, zato bi moral tudi iz tega razloga prejeti božičnico. Sporazum med toženko in sindikatom o določitvi božičnice za leto 2020 je v nasprotju s 158. členom Podjetniške kolektivne pogodbe, saj krni pravico do božičnice. Delavcem, ki so se zaposlili v letu 2020 priznava sorazmerni del božičnice, delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje v letu 2020 pa ne. V Podjetniški kolektivni pogodbi ni podlage za razlikovanje med delavci, ki so se zaposlili v letu 2020 in delavci, ki so v letu 2020 delali, pa jim je delovno razmerje prenehalo. Sporazum je zato kontradiktoren v 3. in 4. členu, 3. člen je tudi diskirminatoren in nezakonit. Tožnik je bil diskriminiran glede na 4. člen ZVarD. Uprava ne more odvzeti pravice do božičnice. Božičnica predstavlja del plače za kolektivno uspešnost, zato ima značaj nagrade za poslovno uspešnost. Tožnik je bil večino leta 2020 zaposlen in je prispeval k uspešnosti več kot delavci, ki so se zaposlili tekom leta 2020. Glede na sodno prakso plačilo za uspešnost pripada delavcem ne glede na odsotnost z dela in tudi delavcem, ki niso več zaposleni pri delodajalcu, bili pa so zaposleni v letu, za katerega se ugotavlja uspešnost. Predlaga, da se sodba spremeni in zahtevku ugodi oziroma podredno, da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v obrazloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi tožnika in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje glede vseh odločilnih dejstev navedlo jasne in prepričljive razloge, med katerimi ni nasprotij. Pritožba uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tega očitka ne konkretizira in ne pojasni kateri del sodbe je v nasprotju z listinami, zapisniki in prepisi, čeprav bi morala te svoje navedbe obrazložiti, zato se pritožbe v tem delu ne da preizkusiti.

7. Tožnik je bil zaposlen pri toženki od oktobra 2019 do 22. 11. 2020. Toženka je na podlagi s sindikatom sklenjenega Sporazuma o izplačilu božičnice 2020 in sklepa o izplačilu božičnice 2020 vsem delavcem, ki so bili zaposleni pri njej na dan 23. 12. 2020, izplačala božičnico v višini 500,00 EUR. Sorazmerni del božničnice je plačala tudi delavcem, ki so se zaposlili v letu 2020 in so bili pri njej še vedno zaposleni na dan 23. 12. 2020. Ker tožnik od 22. 11. 2020 ni bil več zaposlen pri toženki, mu božičnice ni izplačala, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da je bilo tako ravnanje zakonito, zato je tožnikov zahtevek za plačilo sorazmernega dela božičnice za leto 2020 zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnimi in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do plačila božičnice. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da božičnica predstavlja del plače na podlagi ugotavljanja kolektivne uspešnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) ne ureja plačila božičnice, vendar pa se lahko plačilo božičnice dogovori v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi (drugi odstavek 9. člena ZDR-1). Če je božičnica določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, veljajo za njeno izplačilo pogoji, ki so za to določeni v navedenih aktih. Sodna praska je glede božičnice že zavzela stališče, da gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače.¹ Ne gre za plačilo, ki predstavlja del kolektivne uspešnosti poslovanja delodajalca, ampak gre za enkratno plačilo, ki se izplača, če so za to izpolnjeni pogoji določeni v aktu, ki predvideva plačilo božičnice.

9. V Podjetniški kolektivni pogodbi A. (PKP) je v 158. členu določeno, da se delavcem v podjetju pred božičem v mesecu decembru lahko izplača božičnica v višini, za katero se pisno dogovorita uprava in sindikat podjetja. Iz PKP tako izhaja, da božičnica ni vezana na uspeh poslovanja toženke, ampak na dogovor med upravo in sindikatom. Da božičnica ne predstavlja nagrade za uspešno poslovanje, izhaja tudi iz 159. člena PKP, kjer je urejeno plačilo plače za poslovno uspešnost, ki se določi na podlagi uspešnosti poslovanja skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti, osnova za izplačilo pa je ustvarjen dobiček. Čeprav je 158. člen PKP del poglavja o ugotavljanju kolektivne uspešnosti in določanja višine premije, pa glede na pojasnjeno pri božičnici ne gre za plačilo, ki bi bilo odvisno od uspeha poslovanja. Pritožba zato neutemeljeno izpostavlja stališče sodne praske o tem, da ni pomemben čas odsotnosti delavca z dela pri plačilu nagrade za uspešnost poslovanja.

10. Kot je to pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, že iz 158. člena PKP izhaja, da se božičnica lahko izplača delavcem v podjetju. To pomeni, da že PKP predvideva izplačilo božičnice, kadar je o tem sklenjen dogovor s sindikatom, le delavcem, ki so zaposleni pri toženki. S tem, ko je uprava toženke s sindikatom sklenila sporazum o izplačilu božičnice za leto 2020, kjer je bilo v 3. členu določeno, da božičnica pripada le delavcem, ki so zaposleni pri toženki na dan 23. 12. 2020, tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020 pa niso upravičeni niti do sorazmernega dela odpravnine, ni prišlo do oženja pravic iz PKP niti do odvzema pravice do božičnice. Nadalje pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je 3. člen diskriminatoren. Tožnik niti v pritožbi niti tekom postopka na prvi stopnji ne navede, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bil diskriminiran. Čeprav božičnica pripada delavcem, ki so se zaposlili tekom leta 2020, in sicer v sorazmernem delu, s tem, ko je izključeno njeno plačilo delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020, ni prišlo do diskriminacije. Vprašanje zaposlitve pri toženki na dan 23. 12. 2020 ne predstavlja osebne okoliščine, zato s takim pogojem ni prišlo do diskriminacije tožnika na podlagi 6. člena ZDR-1 ali 4. in 6. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Ur. l. RS, št. 33/2016 in nasl.). Tudi v sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da božičnica načeloma pripada le delavcem, ki so v času njenega izplačila zaposleni pri delodajalcu.² Lahko se sicer dogovori, da se plača tudi delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred tem, vendar v konkretni zadevi tega ne predvideva ne PKP ne sporazum o izplačilu božičnice 2020.

11. Čeprav je tožnik v letu 2020 sklenil pogodbo o zaposlitvi s toženko, mu božičnica ne pripada, glede na to, da je sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere mu je dne 22. 11. 2020 prenehalo delovno razmerje pri toženki. Pri tem ni podana kontradiktornost med 3. in 4. členom sporazuma o izplačilu božičnice 2020. V 3. členu je pojasnjeno, da so do božičnice upravičeni le delavci, ki so pri toženki zaposleni na dan 23. 12. 2020, v 4. členu pa je pojasnjeno, da če delavci, ki so na dan 23. 12. 2020 zaposleni pri toženki, niso bili zaposleni celotno leto 2020, jim pripada le sorazmerni del božičnice. Tožniku tako ne pripada sorazmerni del božičnice, saj 23. 12. 2020 ni bil več zaposlen pri toženki.

12. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na odločitev v zadevi VIII Ips 159/2011 in VIII Ips 45/2013, saj se je v citiranih zadevah obravnavala utemeljenost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in sicer vprašanje izbire presežnega delavca ter dolžnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, in ne vprašanje plačila božičnice. V zadevi Pdp 454/2009 in Pdp 1331/2008 je bilo res zavzeto stališče, da je božičnica prejemek, ki pripada delavcem v sorazmerju s časom prebitim na delu v koledarskem letu v katerem se izplača, vendar je Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 117/2010 pojasnilo, da to stališče ne drži, da je izplačilo božičnice vezano na diskrecijsko odločitev uprave, načeloma pa božičnica pripada le delavcem, ki so v času izplačila v delovnem razmerju. Ker pa je uprava s sklepom razširila krog upravičenih delavcev na vse, ki so pred zaključkom koledarskega leta izpolnili pogoj za upokojitev in sklenili sporazum o razveljaviti pogodbe o zaposlitvi ali podali odpoved, je božičnica pripadala tudi delavcem, ki so se pred koncem leta upokojili. Tožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na določitve v zadevah Pdp 1331/2008,³ Pdp 7/2009⁴ in Pdp 83/2020,⁵ saj so bili delavci v navedenih zadevah v času, ko je bila izplačana božičnica, zaposleni pri delodajalcu, zato so bili posledično upravičeni do plačila božičnice.

13. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške, toženki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) in prvi odstavek 155. člena ZPP toženki priznalo 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 5 točk materialnih stroškov, skupaj 255 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR, povečano za 22 % DDV (33,66 EUR) pa 186,66 EUR. Navedene stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje.

-------------------------------
¹ Prim. VIII Ips 117/2010.
² Prim. VIII Ips 117/2010, Pdp 1001/2018.
³ V navedeni zadevi je bil delavec v času izplačila božičnice še zaposlen, saj se še ni iztekel odpovedni rok, tožnik pa pri toženki ni več zaposlen od 22. 11. 2020.
⁴ V tej zadevi je bilo delavcu za nazaj priznano delovno razmerje, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, posledično je bil upravičen do vseh prejemkov za čas zaposlitve.
⁵ Iz sodbe je razvidno, da je delavec za čas zaposlitve, ko je bil na bolniškem staležu, zahteval plačilo prikrajšanja pri plači in božičnice.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2023

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 209/2022
• VDSS sodba Pdp 1527/2014