Dokument: UPRS sodba I U 1945/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 22.05.2013

Institut: davek - vračilo davka - davčne obveznosti izbrisane družbe

Jedro: Med strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni... ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.

Dokument: sodba I U 1931/2010, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 06.12.2011

Institut: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davek - prihodek občinskega proračuna - vračilo davka - davčna izvršba

Jedro: Prvostopenjski organ je upravičeno odločil o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila družba A. glede na vse predhodne (davčne in sodne) postopke upravičena do vračila tega, kar je bilo izterjano ter preneseno na račun tožnice, to je občine. Če davčni... organ ugotovi, da je zavezanec za davek upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek, po preteku roka za vračilo, preveč plačani davek izterja od občine.

Dokument: UPRS sodba I U 427/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 13.10.2015

Institut: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslova

Jedro: V zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz... naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila. S tem namreč ugovarja odmerni odločbi, ki je izvršilni naslov in ki je po izrecni določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in torej tudi ne v tožbi.

Dokument: VSRS sodba II Ips 23/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.02.2015

Institut: dopuščena revizija - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost posrednika - davčno svetovanje - povrnitev premoženjske škode - odsvojitev stanovanjske hiše - davek - skrbnost dobrega strokovnjaka

Jedro: V konkretnem primeru je svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi spadalo v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika.

Dokument: sklep I U 47/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 04.12.2012

Institut: davek - odmera davka - stečaj - osebni stečaj - priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbe

Jedro: Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas... postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Dokument: sodba I U 2222/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 15.05.2012

Institut: davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja

Jedro: Glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 zavezanci pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu niso omejeni.Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba uporabljati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od... enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.

Dokument: sodba I U 995/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 18.12.2012

Institut: davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - davčna osnova - ocena davčne osnove za fizično osebo - dokazno breme

Jedro: Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec–fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, davek odmeri od ugotovljene... razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Davek se od ugotovljene davčne osnove plača po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja in ne po povprečni stopnji dohodnine, kot izhaja iz dohodninske odločbe zadnjega davčnega obdobja. To pomeni, da je davčni organ pri izračunu povprečne davčne stopnje utemeljeno upošteval vse obdavčljive dohodke določenega leta in s tem tudi dohodke, za katere tožnik ni izkazal ustreznega (neobdavčljivega) vira. Po določbah 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih iz 68. člena pozvati davčnega zavezanca–fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja torej lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga.Neutemeljeni so tudi ugovori, s katerimi tožnik nasprotuje povečanju davčne osnove iz naslova pologov in obrokov za leasing. Ti sicer res lahko pripeljejo do spremembe pri lastništvu vozil oziroma do spremembe v premoženju tožnika. Do takrat pa izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev, ki se v skladu z določbami 68. člena ZDavP-2 upošteva pri izračunu davčne osnove.Poraba sredstev v inšpiciranem obdobju lahko vključuje tudi prihranke iz preteklih obdobij. Vendar pa mora biti izkazano, da gre za takšne prihranke in s tem za sredstva, s katerimi je tožnik razpolagal na začetku inšpiciranega obdobja.

Dokument: sodba I U 2304/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 27.03.2012

Institut: davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prirast premoženja - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivnost

Jedro: Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni... zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.

Dokument: Sodba U 146/93-5, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.09.1994

Institut: prometni davek - vštevanje obračunanega davka od storitev v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov - kršitev materialnega zakona

Jedro: V primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa... proizvodov.

Dokument: Sodba U 90/93-8, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.04.1994

Institut: davek na promet nepremičnin - zavezanec za davek

Jedro: Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine, čeprav je v pogodbi dogovorjeno, da bo prometni davek plačal kupec.

Dokument: VSRS sodba in sklep II Ips 337/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.07.2016

Institut: povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - renta - občasna dela - davek - davek od odškodnine za premoženjsko škodo - dohodnina - neto znesek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razpravno načelo

Jedro: Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena... zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).

Dokument: Sodba X Ips 1019/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.03.2010

Institut: davek od dohodkov iz dejavnosti - prometni davek

Jedro: Naknadno obračunani prometni davek na višino prihodkov v obravnavani zadevi nima vpliva. Prometni davek se ne šteje kot prihodek od poslovanja, ampak kot odtegnjena obveznost.

Dokument: Sodba VIII Ips 385/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 10.03.2009

Institut: državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodek

Jedro: ZPIZ-1 v 133. členu ne določa taksativno vrst dohodkov, ki se vštevajo med skupne dohodke. Našteva jih le primeroma kot dohodke, od katerih se plačuje davek. Upoštevajo se vsi dohodki od premoženja, od katerih se plačuje davek, vendar le v... višini od katere se davek plačuje, torej v višini, ki se po davčnih predpisih šteje za davčno osnovo.

Dokument: sodba I U 1906/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 17.04.2012

Institut: davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - obračun obresti

Jedro: Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni... zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.Obračun obresti sledi (v pogledu zapadlosti v plačilo) vrsti oziroma naravi dohodka, ki se sicer praviloma kot (drugi) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine in za katerega je rok plačila davka v smislu 95. člena ZDavP-2 potekel 30. dan od dneva vročitve odmerne odločbe, s katero se je tožeči stranki odmerila dohodnina od napovedanih obdavčljivih dohodkov. Res je sicer, da se davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 odmeri s posebno odločbo. Vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev v ostalem ne vpliva.

Dokument: Sodba I Up 730/2001, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.05.2002

Institut: prometni davek - vračilo prometnega davka

Jedro: Ker ZPD nima določbe, po kateri bi se prometni davek vračal, to pomeni, da se prometni davek ne vrača, četudi kasneje po opravljenem prometu in nastali obveznosti plačila prometnega davka pride do razdrtja pogodbe.

Dokument: Sodba I Up 616/2003, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.12.2006

Institut: davek od prometa proizvodov - vgradnja dodatne opreme - davčne olajšave pri nakupu opreme - subvencionirane obresti - verodostojne knjigovodske listine - davek od dobička pravnih oseb - računovodski standardi - tek zamudnih opresti

Jedro: Določitev osnove za davek od prometa novih uvoženih avtomobilov je izjema od splošnega pravila o določitvi osnove za davek od prometa. Davčna osnova je namreč vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero ni všteta... carina in druge uvozne dajatve. Vgradnja dodatne opreme ne predstavlja servisne dejavnosti oziroma dejavnosti popravljanja vozila, zato se obračuna davek od prometa proizvodov in ne davek od prometa storitev. Stroški subvencioniranja obresti banki iz naslova ugodnejših kreditnih pogojev kupcem avtomobilov, ki jih je prodajalec prevalil na kupce, se ne morejo upoštevati le kot odhodki, temveč jih je potrebno upoštevati tudi med dohodki.

Dokument: UPRS Sodba I U 468/2018-26, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.06.2021

Institut: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - terjatev - posojilna terjatev - prepoved izplačila

Jedro: Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Pri tem lahko davčni organ bodisi zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja bodisi zavezancu za davek z začasnim sklepom za zavarovanje omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Med drugim lahko v skladu z 2. točko prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve, kot je bilo to z izpodbijanim sklepom storjeno v konkretnem primeru.

Dokument: sodba U 2397/2007, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 06.01.2009

Institut: vračilo zamudnih obresti - DDV

Jedro: Tožnik ni upravičen do vračila zamudnih obresti za sporni znesek glavnice, ker ne gre za neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, saj je bil davek, ki si ga je tožnik odbijal, obračunan v sistemu samoobdavčitve. 

Dokument: sodba U 1175/2006, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 19.02.2008

Institut: DDV

Jedro: Prihodki od šolnine za teniško šolo predstavljalo dohodek društva. S tem pa gre že za pridobitno dejavnost in torej dobiček, od katerega se plačuje tudi davek od dobička pravnih oseb ter davek na dodano vrednost. 

Dokument: Sodba Ru 2/96, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 05.11.1996

Institut: dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upravitelja

Jedro: Nagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek... od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.