Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba Ru 1/98 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 15.05.1998 zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe - posebni prometni davek od alkoholnih pijač - vinski destilat Posebni prometni davek od alkoholnih pijač se plača tudi na vinski destilat. sodba III Ips 1/2001 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 05.07.2001 neupravičena pridobitev - vrnitev denarja - obresti - nepoštenost pridobitelja Kadar tožeča stranka zahteva plačilo obresti od neupravičeno pridobljenega denarnega zneska, lahko od tožene stranke zahteva, da ji mora plačati obresti od dneva pridobitve denarja samo, če je bila ta nepoštena, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost pridobitelja pa se ne domneva. Tožnik bi moral njegovo nepoštenost zatrjevati in dokazati. sodba III U 1/2011 Upravno sodišče Javne finance 26.01.2011 davčni postopek – izredna pravna sredstva – odmerna odločba – odprava odločbe po nadzorstveni pravici Po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek , če je bil z njo prekršen materialni zakon. Ker je v tej zadevi davčni organ na dejansko stanje, ki mu je bilo ob izdaji odločbe znano, zakon o obdavčenju uporabil napačno, je odločitev o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici, utemeljena. V tovrstnih primerih pa uporaba izrednega pravnega sredstva po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 ni izključena tudi po uveljavitvi ZDavP-2B, ki v 89. členu dodaja nov obnovitveni razlog. VSRS sklep II Ips 1/2014 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.11.2015 procesne predpostavke - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - dejstveni kompleks - individualizacija novega spora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka Presoja (ne)obstoja procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata). VSRS Sodba X Ips 1/2015 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 08.03.2017 dovoljenost revizije - carinski postopek 42 - oprostitev plačila DDV ob uvozu zaradi dobave blaga v drugo državo članico - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev - odgovornost za plačilo davka - odgovornost deklaranta Uvoz blaga je oproščen plačila DDV, če je blago, ki je uvoženo iz tretje države, fizično zapustilo ozemlje Slovenije in je bilo dobavljeno davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici. Zadnji pogoj je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen le, če je jasno, kdo je končni prejemnik blaga, torej, če je dokazano, da je dobava opravljena točno določenemu prejemniku blaga. VSRS Sodba X Ips 1/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 16.04.2015 dovoljena revizija - davki - davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - slovenski rezident - odbitek davka, plačanega v Srbiji - prenos odbitka v bodoča davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancev - neposredna uporabnost določb Konvencije - metoda (navadnega) odbitka Neposredno se lahko uporabljajo le tiste določbe mednarodne pogodbe, ki so neposredno uporabljive (urejajo pravice in obveznosti subjektov notranjega prava in jih lahko npr. sodišče neposredno uporabi), če in kolikor niso, pa se uporabljajo zakoni oziroma drugi predpisi, ki v Sloveniji urejajo področje, ki je med državama urejeno v mednarodnem sporazumu.Po izvedbenih določbah ZDDPO-2 prenos odbitka davka, plačanega v drugi državi (v tem primeru Srbiji) od dohodkov, ustvarjenih v tuji državi v določenem davčnem letu, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja, ni dopusten. VSRS Sodba VIII Ips 226/2017 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.01.2018 odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine,... UPRS Sodba II U 1/2017-8 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.11.2017 dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebna olajšava - samoprijava V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante (zakonodajalec je sporno zakonsko določbo z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014 črtal iz zakona in s tem posebno davčno olajšavo v celoti odpravil), začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je treba upoštevati tudi posebno olajšavo za čezmejne delovne migrante, če jo je zavezanec uveljavljal in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2. UPRS Sodba IV U 1/2017-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.11.2017 dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - olajšava za vzdrževane družinske člane Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z zasebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. To pa je pomembno tudi za razmerje med vsebino in značilnostmi postopka oddaje davčne napovedi v okviru zakonsko predpisanih rokov (torej pravočasno) in na podlagi samoprijave (torej prepozno). VSRS Sodba X Ips 1/2020 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 02.09.2020 dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odprava upravnega akta - ponovljeni postopek - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - zapisnik - zapisnik o inšpekcijskem postopku - napačna vročitev - pravica do izjave v postopku - dejstva in dokazi - ugoditev reviziji - kršitev pravice do izjave V ponovljenem postopku je bil opravljen nov davčni inšpekcijski nadzor, izdan nov zapisnik in četudi bi bila vsebina identična prejšnjemu, morda ne bi bili identični ugovori revidenta zoper to vsebino. Revident bi lahko ponudil nove argumente, za kar je bil potencialno prikrajšan. Ustavna kategorija enakega varstva pravic (22. člen Ustave) med drugim zagotavlja tudi pravico do izjavljanja v postopku glede celotnega procesnega gradiva, ki je v sodnem spisu in lahko vpliva na odločitev sodišča. Glede na to, da ima enako varstvo pravic v upravnem postopku poseben pomen (glej 8. točko obrazložitve), lahko zaključimo, da se pravica do izjavljanja glede procesnega gradiva razteza tudi na upravni spis. Glede tega Vrhovno sodišče dodaja, da pomeni v obravnavanem primeru navedena pravica do izjavljanja pravico, da sodišče omogoči izjaviti se o upravnem spisu in morebitno kršitev te pravice v upravnem postopku lahko tudi samo sanira. Ob tem Vrhovno sodišče še poudarja, da... VSRS Sodba in sklep VIII Ips 1/2020 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.09.2020 nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vršilec dolžnosti direktorja - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi Stranki sta iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu prvega odstavka 79. člena ZDR-1 jasno in nedvoumno vezali na nastop specifičnega dogodka - imenovanje direktorja zavoda oziroma na potek časa, ne pa na nastop kakega drugega dogodka, kot je na primer imenovanje drugega vršilca dolžnosti. Ker stranki nista določili drugih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, bi ta pred potekom enega leta ali ob odsotnosti imenovanja direktorja zavoda, v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZDR-1, lahko prenehala le sporazumno oziroma na enega od zakonsko določenih načinov, na primer z odpovedjo. VSRS Sodba X Ips 1/2021 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 29.09.2021 dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - preveč plačana dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji Zaradi bistvenih podobnosti samih pravnih poslov pri prodaji nepremičnine in poslovnega deleža v gospodarski družbi ter v bistvenem enakega režima njune obdavčitve z dohodnino so tudi pri odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža uporabljiva pravila vračanja plačanega davka iz 16. člena ZDPN-2, ki se nanaša na nepremičnine.
Prvi del določbe 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da je strankino razdrtje pogodbe, ki je podlaga za prenos nepremičnine in s tem za nastanek davčne obveznosti, z davčnega vidika upoštevno, dokler promet z nepremičnino v smislu prenosa lastninske pravice (razpolagalni posel) še ni opravljen. Pogoj torej je, da novi pridobitelj še ni postal lastnik nepremičnine oziroma da je to v času razdrtja davčni zavezanec (prodajalec), kar pomeni, da z njegovega vidika zavezanca za plačilo davka ohranjeno stanje pred odsvojitvijo nepremičnine.
Revident v postopku ni trdil, tega pa ne navaja niti v reviziji, da je bila pogodba o prenosu... UPRS Sodba I U 1/2021-16 Upravno sodišče Upravni oddelek 28.02.2023 davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - pridobitev lastnih poslovnih deležev - ekonomska vsebina posla - povezane osebe - izplačilo dividend - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - izogibanje davčnim obveznostimZ nakupom lastnih poslovnih deležev s strani družbe z omejeno odgovornostjo se zasleduje jasen pravno poslovni temelj (kavza) z dopustnim in razumnim poslovnim ciljem - družbenik odsvoji svoj poslovni delež oziroma njegov del, ki ga pridobi gospodarska družba, družbenik pa od gospodarske družbe za to pridobi kupnino. Glede na navedene ekonomske in pravne značilnosti se prodaja oziroma nakup lastnega poslovnega deleža bistveno razlikuje od izplačila dobička, saj pri izplačilu dobička družbenik ohrani svoj poslovni delež. Tudi dejstvo, da gre za posel med povezanimi osebami, ne povzroča davčne nedopustnosti takega pravnega posla, saj že iz njegove pravne narave izhaja, da gre za prodajo poslovnih deležev s strani družbenika njegovi lastni družbi. Enako velja za dejstvo, da poslovne deleže gospodarska družba odkupi z lastnimi sredstvi, ki bi jih sicer lahko izplačala kot dobiček družbenikom. Zgolj dejstvo, da je na podlagi navedenega posla družbenica kot prodajalka... VSRS Sklep X Ips 1/2024 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 03.04.2024 dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - davčna tajnost - druga vrsta postopka - listine stranke - razkritje podatkov - dolžnost posredovanja informacij - obid kogentnega predpisa - ugoditev reviziji Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti.
ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Če bi namreč za pridobitev iste informacije veljali različni pogoji v primeru, če bi jo posredovali različni organi, bi šlo za očitno izigravanje zakonskih omejitev in varstev, ki so jih določili ZDIJZ in drugi relevantni zakoni.
Odgovor na vprašanje, ali davčna tajnost zavezuje tudi drug državni organ, ki... Sodba Ru 10/96 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 20.06.1997 prometni davek - fotokopiranje - storitev ali proizvodnja - davčna osnova PD od turistično agencijskih storitev 1. Če je bila tožena stranka v dvomu kakšno dejavnost opravlja tožeča stranka pod registrirano dejavnostjo fotokopiranje, bi morala to ugotoviti na podlagi opredelitve v členu 16a/II Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS št. 6/92, 39/93), kaj se šteje za storitveno dejavnost fotokopiranja.
2. Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to ni imel pooblastila, je omenjena določba Pravilnika v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.1.1997 štev. U-I-23/96-6 Ur. list RS štev. 5/97). Zato je sodišče pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo. Sodba II U 10/97 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 11.12.1997 prometni davek - davčna osnova davka od prometa storitev Davčni zavezanec ne more z uspehom izločati iz davčne osnove davka od prometa storitev materialnih stroškov, ki jih je imel s storitvijo. Sodba U 437/92-10 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 26.05.1993 davek na promet nepremičnin - prodajalec kot zavezanec za prometni davek Tožba je bila zavrnjena, ker je tožnik nepravilno razlagal, da je glede na dogovor v kupoprodajni pogodbi zavezanec za prometni davek kupec in ne prodajalec kot zavezanec po zakonu. Kupec lahko namreč kot stranka sodeluje v postopku, ne more pa prevzeti prodajalčevo obveznost kot davčni zavezanec. Kolikor se je kupec v pogodbi s prodajalcem zavezal, da bo plačal prometni davek , ima prodajalec pravico od kupca zahtevati povrnitev plačanega prometnega davka. Sodba U 143/93-10 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.07.1994 dohodnina - vpliv plačanega prometnega davka za avto na znižanje odmerne osnove za dohodnino Plačan prometni davek pri nakupu osebnega avtomobila se ne odšteje od osnove za odmero dohodnine. Sodba U 1142/93-10 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 21.09.1994 davek od dohodkov iz dejavnosti - odpis davčnega dolgaV postopku po 107. členu (114. členu prečiščenega besedila) ZDOH tožena stranka (izvršni svet SO) lahko odloča o odpisu davčnega dolga, ki izvira iz davkov, urejenih v navedenem zakonu. Za ostale davke (prometni davek ) in prispevke za socialno varnost pa se uporabljajo predpisi, ki te davke oziroma prispevke urejajo. Sodba U 557/94-10 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 31.01.1996 odločba - sestavni deli - obrazložitev Upravni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe (2. odst. 209. člena ZUP) razložiti v obrazložitvi odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi o zavrnitvi zahteve za odpis dohodnine ni navedla dejstev, ki utemeljujejo njeno odločitev ter ni navedla, iz katerih dokazov sklepa, da s plačilom dohodnine ne bi bilo ogroženo preživljanje tožeče stranke in njenih družinskih članov. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
