Sklep II Ips 622/2003

Jedro

Za premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi določbe 3. člena ZDen, se bo moralo sodišče izreči za nepristojno in zadevo v tem obsegu odstopiti upravnemu organu. Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je namreč le ena, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa - sodni in upravni. Zato po 37. členu ZNP v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče uporabiti določb ZPP o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti, ker bi to nasprotovalo načelu smiselne uporabe tega zakona.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozen predlog predlagateljev z dne 18.1.2001 za denacionalizacijo za nepremičnino vl. št. 911 k.o... in del od vl. št. 59 k..o... odpisanih in k devetim drugih vložkom vpisanih nepremičnin. Gre za dopolnitev predloga za denacionalizacijo, podanega 7.6.1993. Ta dopolnitev je bila vložena 23.5.1996, torej po prekluzivnem roku iz 64. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91-I s spremembami in dopolnitvami do št. 66/00 - ZDen).

Višje sodišče je zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke in ta sklep potrdilo, ker se je izkazalo, da predstavlja dopolnitev denacionalizacijskega zahtevka njegovo razširitev, saj se nanaša na premoženje, ki v prvotnem predlogu ni bilo zajeto, dopolnitev pa je bila vložena po izteku prekluzivnega roka. Vloga predlagateljev z dne 28.1.2001 je le popravila vlogo z dne 23.5.1996. Predmet presoje v takšnem primeru je popravljena oziroma dopolnjena vloga. Predlagatelji so sicer pravočasno zahtevali vrnitev lastninske pravice na družbenem kapitalu prejšnje I. z.o.z. V. in sedanje nasprotne stranke, ki so jo označili kot Ž.L. in Občina L. Družba je bila lastnica nepremičnin, vpisanih v vl. št. 59 k.o... Glede tega premoženja je bil denacionalizacijski postopek končan s sodno poravnavo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem Ž. d.d. L. Z laično dopolnitvijo z dne 23.5.1996 so predlagatelji navedli kot premoženje omenjene družbe še nepremičnine, vpisane v vl. št. 911, in tiste parcele, ki so se odpisale od vl. št. 59 iste k.o. in pripisale k drugim vložkom in kar vse je postalo splošno ljudsko premoženje z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo z dne 22.1.1946. Izjavili so, da razširjajo svoj zahtevek tudi na to premoženje. Ta dopolnitev predloga pa je bila dana po prekluzivnem roku za njegovo vložitev.

Zoper sodbo višjega sodišča (bržkone je mišljen sklep) v zvezi s sklepom okrajnega so predlagatelji vložili revizijo po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagali, naj vrhovno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje ali pa spremeni izpodbijano sodbo tako, da predlogu za denacionalizacijo ugodi v celoti. V reviziji trdijo, da so predlagatelji dne 6.5.1983 (verjetno je mišljena vloga, vložena 7.6.1993) za denacionalizacijo podržavljenega premoženja V.m. in kot pravni temelj navedli 5. člen ZDen in v zvezi s tem odstopne izjave družbenikov z dne 23.4.1946. Glede tega premoženja je bila sklenjena poravnava. V predlogu je bila kot nasprotna udeleženka navedena tudi Občina L., kar kaže, da predmet denacionalizacijskega postopka ni bilo samo premoženje v upravljanju Ž. d.d.. Pred vložitvijo predloga za denacionalizacijo na sodišču so udeleženci vložili zahtevo na Občini L., katere Sekretariat za gospodarstvo jih je napotil na sodišče (z dopisom), ker naj bi bilo vse premoženje podržavljeno v smislu 5. člena ZDen. Z vlogo z dne 22.5.1996 so predlagatelji le dopolnili predlog za denacionalizacijo z dne 6.5.1993, ker je bil ta nepopoln glede parcelnih številk in zemljiškoknjižnih vložkov, k njegovi popravi pa bi moralo pozvati sodišče samo. Iz zapisnika z dne 10.3.1998 je razvidno, da je sodišče samo štelo vlogo z dne 22.5.1996 le kot dopolnitev prvotne vloge ter se celo zavezalo, da bo samo pribavilo identifikacijsko potrdilo za vložka 59 in 911 z navedbo sedanjih uporabnikov oziroma lastnikov kot tudi drugo dokumentacijo. Z vlogo z dne 18.1.2001, ki jo je sodišče zavrglo, so predlagatelji navedli sedanje stanje in priložili ustrezno dokumentacijo, ki je potrjevala njihove navedbe, in to iz razloga, ker sodišče ni samo pribavilo identifikacijskega potrdila za vložka 59 in 911. V vlogi z dne 22.5.1996 je bilo izrecno poudarjeno, da se temelj podržavljenja - odločba Okrajne komisije za agrarno reformo nanaša le na premoženje, vpisano v vl. št. 911 k.o..., ne pa tudi na premoženje vl. št. 59 iste k.o. Glede prvega premoženja bi moralo sodišče odstopiti zadevo v reševanje pristojnemu upravnemu organu.

Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Predlagajoča stranka utemeljeno opozarja na to, da sodišče ni pristojno odločati o zahtevi za denacionalizacijo glede vsega obravnavanega premoženja (prvi odstavek 18. člena in 3. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Nepristojnosti sicer ni ugovarjala že v pritožbi, vendar bi moralo pritožbeno sodišče nanjo paziti po uradni dolžnosti, kot je to določil Zakon o spremembah in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, št. 96/02 - ZPP-A) v 21. členu. Zakon je začel veljati 29.11.2002 (36. člen ZPP-A), seja senata pritožbenega sodišča pa je bila 27.3.2003. Zato je moralo revizijsko sodišče obravnavati šele v reviziji podani ugovor o sodni nepristojnosti.

Pritožbeno sodišče, smiselno pa tudi prvostopenjsko sodišče, ugotavljata, da je predlagajoča stranka razširila zahtevo za denacionalizacijo na premoženje (vpisano pod vl. št. 911 k.o... in na iz vl. št. 59 iste k.o. odpisane parcele), ki je bilo podržavljeno na podlagi odločbe okrajne komisije za agrarno reformo, kar pomeni temelj podržavljenja iz 2. točke 3. člena ZDen. Za odločanje o zahtevkih na pravkar omenjeni podlagi so pristojni upravni organi (54. člen ZDen), ne pa sodni.

Povedano je narekovalo razveljavitev odločb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. To bo moralo ugotoviti, ali je dejansko pravni temelj za vračilo vsega premoženja, zajetega z vlogo predlagajoče stranke z dne 18.1.2001 oziroma z dne 25.3.1996, v 3. členu ZDen, ali pa morda le del tega, kot to trdi predlagajoča stranka (ki doslej ni pojasnila, zakaj naj bi se odstopne izjave z dne 23.4.1946 nanašale na podržavljenje na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji). Za premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi določbe 3. člena ZDen, se bo moralo sodišče izreči za nepristojno in zadevo v tem obsegu odstopiti upravnemu organu.

Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je namreč le ena, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa - sodni in upravni. Zato po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče uporabiti določb ZPP o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti, ker bi to nasprotovalo načelu smiselne uporabe tega zakona. Za premoženje, za katerega bi se le ugotovilo (zlasti na podlagi ugotovitev o obsegu premoženja I. z.o.z. V. po podržavljenju na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji), da je bilo podržavljeno na način iz 5. člena ZDen, pa bo moralo odločiti znova, ali je bilo zajeto s pravočasno zahtevo za denacionalizacijo. Pri tem bo moralo odgovoriti tudi na revizijski pomislek o tem, da se je sodišče samo zavezalo preskrbeti dokumentacijo, ki mora biti po zakonu sestavni del zahteve za denacionalizacijo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 516/2000
• Sodba U 674/95