<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba X Ips 648/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.648.2005
Evidenčna številka:VS1011781
Datum odločbe:01.10.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2106/2002
Področje:DAVKI
Institut:davek od dohodka iz dejavnosti - znižanje davčne osnove - davčna napoved - davčno priznani odhodki - zastaranje - zahteva za izločitev sodnika

Jedro

Znižanje davčne osnove na podlagi 48. člena ZDoh mora zavezanec uveljavljati sam (v davčni napovedi), saj mu davčni organ tega znižanja ne upošteva po uradni dolžnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 9. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 27. 12. 1996, s katero je bila za tožnico ugotovljena davčna osnova od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti „odvetništvo“ v višini 6,096.404,00 SIT, in odmerjen davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 1,596.161,00 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sledi utemeljitvi odločbe tožene stranke in se nanjo sklicuje v smislu drugega odstavka 67. člena ZUS, tožbene ugovore pa zavrne kot neutemeljene.

3. Tožnica vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb postopka je podana s tem, ker je v senatu sodišča prve stopnje sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi ni opredelilo do več tožbenih navedb (nepriznani stroški za računalnik, tiskalnik, mizo, preprogo, ogledala, računalniško opremo, zavese, slike, bidermajer kredenco, uokvirjanje slik, jopo). Stroški so bili navedeni v temeljnicah in knjiženi na podlagi računov, izdanih skladno z računovodskimi standardi. Če je davčni organ menil, da je nakup opreme kot enkraten strošek neutemeljen, bi moral upoštevati 20 % davčno olajšavo po določbi 39. člena ZDDPO, nato pa še amortizacijo. Tudi pri računalniku, tiskalniku in računalniški opremi bi moral davčni organ upoštevati vsaj 50 % amortizacijo. Sodišče prve stopnje je prezrlo odločitev Ustavnega sodišča RS, na podlagi katere tožena stranka ni upravičena do plačila zamudnih obresti vse do pravnomočno zaključenega postopka pred sodiščem. Tudi sicer pa je postopek izterjave zastaral. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na drugo točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil opravljen tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno ali davčni organ tožnici utemeljeno ni priznal določenih stroškov kot davčno priznanih odhodkov.

9. Tožnica v reviziji meni, da je podana bistven kršitev določb postopka, ker je v senatu sodišča na prvi stopnji sodelovala kot članica senata sodnica, ki bi morala biti izločena. Ta revizijski razlog ni podan. Bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu zaradi sojenja sodnika, ki bi moral biti izločen, bi bila podana le, če bi ne bil izločen sodnik, ki bi moral biti izločen po zakonu, to pa je le v primeru od 1. do 5. točke prvega odstavka 70. člena ZPP (glej 1. alineo prvega odstavka in tretji odstavek 75. člena ZUS-1) Takega razloga za izločitev pa revidentka ne zatrjuje. Izločitveni razlog, na katerega se sklicuje, je naveden v 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP. Za izločitev iz tega razloga pa bi morala pravočasno zahtevati. Stranka na podlagi prvega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 lahko zahteva izločitev sodnika, vendar pa mora podati zahtevo za izločitev takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (tretji odstavek 72. člena ZPP). V obravnavanem primeru revidentka ni zahtevala izločitve sodnice do izdaje izpodbijane sodbe. Zato upoštevaje določbo drugega odstavka 72. člena ZPP in 75. člena ZUS-1 ta revizijski ugovor ni upošteven.

10. Neutemeljena je revizijska navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede tožbenih navedb v zvezi s temeljnicami T111, T292, T344, T512, T497, T512, T497, T526, T530, T531, T527 in T525. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da tožnica v napovedi za odmero davkov od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1995 ni uveljavljala znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (okence št. 41 obrazca). Na podlagi 48. člena ZDoh lahko zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnova v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, vendar pa mora znižanje uveljavljati sam, saj mu davčni organ tega znižanja ne upošteva po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do amortizacije. Med odhodke se po Zakonu o dobičku pravnih oseb – ZDDPO, ki se pri davku od dohodkov iz dejavnosti uporablja na podlagi 41. člena ZDoh, všteva tudi amortizacija, pri čemer se sredstva, ki se amortizirajo, ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo po predpisih ali računovodskih standardih (16. člen ZDDPO). Po Pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika tudi samostojni podjetnik obračunava amortizacijo od osnovnih sredstev v lasti ali v finančnem najemu, ki zaradi sodelovanja v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke, in sicer v obdobju, ki je daljši od enega leta (22. člen Pravilnika). Podjetnik lahko pridobi osnovna sredstva z nakupom, z lastno izdelavo, s finančnim najemom (leasing), z darilno pogodbo, brezplačnim prevzemom in dedovanjem. Dokument o pridobitvi je faktura, obračunani delovni nalog za investicijo v lastni režiji skupaj z ustreznimi listinami in davčna osnova iz darilne pogodbe. Po 14. členu Pravilnika morajo vknjižbe v poslovnih knjiga temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah.

11. V obravnavanem primeru pa sta davčna organa ugotovila, da so računalnik, tiskalnik, miza, jopa, preproga, ogledalo, položnica za plačilo računalniške opreme, zavesa in slike knjižene brez verodostojnih listin, računov, navedla sta tudi, kaj manjka. Tem ugotovitvam je pritrdilo tudi prvostopno sodišče (zadnji odstavek na 3. strani izpodbijane sodbe, ki se nadaljuje na 4. strani), revizijsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revidentka sicer zatrjuje drugače, vendar verodostojnih listin, ki bi potrjevale njene trditve v upravnem oziroma sodnem spisu ni.

12. Neutemeljen je revizijski ugovor glede neupoštevanja odločbe Ustavnega sodišča, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti, saj revidentki plačilo zamudnih obresti ni bilo naloženo niti z odločbo prvostopenjskega davčnega organa z dne 27. 12. 1996 niti z odločbo tožene stranke.

13. Neutemeljen je tudi revizijski razlog, ki se nanaša na zastaranje. Tožnica uveljavlja zastaranje izterjave, v obravnavanem primeru pa sploh ne gre za izterjavo temveč za odmero davka od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti. V času izdaje prvostopenjskega upravnega akta (27. 12. 1996) so še veljale določbe od 122. do 124. člena ZDoh, ki so urejale zastaranje. Po določbi prvega odstavka 122. člena ZDoh pravica do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba odmeriti. Zastaranje pravice do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu. V obravnavanem primeru se odločba davčnega organa prve stopnje nanaša na davek od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti za leto 1995 in je bila izdana 27. 12. 1996, zato do zastaranja odmere dohodnine ni prišlo. Odločba o odmeri davka sicer učinkuje od dneva vročitve dalje. V obravnavanem primeru je bila odločba davčnega organa prve stopnje tožnici vročena 8. 1. 1997, torej že v času veljavnosti Zakona o davčnem postopku – ZDavP, ki pa je imel glede zastaranja odmere davka smiselno enake določbe, zato sprememba zakonodaje na vprašanje zastaranja ne vpliva.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).


Zveza:

ZDoh člen 41, 48.
ZDDPO člen 16.
ZPP člen 70, 72, 72/2, 72/3.
ZUS-1 člen 22, 75, 75/1, 75/2, 75/3, 86, 92, 107.
Pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega
poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 14, 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2010

Opombe:

P2RvYy02NDI2MA==