sodba U 1048/2008

Jedro

Da je bil tožniku že v preteklosti s sklepom z dne 22. 6. 2007 dovoljen enkratni prejem trošarinskega izdelka in da tožnik v tistem konkretnem primeru ni upošteval predpisanih nadzornih ukrepov carinskega organa, ne vpliva na odločanje o dovolitvi prejema trošarinskih izdelkov tožniku kot nepooblaščenemu prejemniku v obravnavanem primeru.

 

Izrek

Tožba se zavrne. Zahtevek tožeče stranka za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad A. kot zakonsko neupravičen zavrnil zahtevek tožeče stranke v zadevi najave prejema pošiljke trošarinskega izdelka biodiesla iz druge države članice kot nepooblaščeni prejemnik v skladu z 29.b členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 2/07-UPB3, v nadaljevanju ZTro). Tožeča stranka je namreč Carinskemu uradu A. priporočeno po pošti z datumom vložitve dne 29. 6. 2007 poslala zahtevek - najavo prejema pošiljke trošarinskega izdelka (biodiesla) iz druge države članice kot nepooblaščeni prejemnik v skladu z 29.b členom ZTro. V najavi je tožeča stranka predvidela prejem trošarinskih izdelkov dne 5. 7. 2007, poleg najave pa je posredovala še podatke o prevozniku, registracijo prevoznega sredstva, navedbo prehoda državne meje, točen datum in uro prehoda ter kraj dostave blaga. V 29.b členu ZTro je določeno, da mora nepooblaščeni prejemnik, ki želi prejemati trošarinske izdelke iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine pod točko 1 obvestiti carinski organ o pošiljki, preden so mu trošarinski izdelki odpremljeni; pod točko 2 predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih prejemnik prejema v režimu odloga plačila trošarine, še preden mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke; pod točko 3 carinskemu organu omogočiti nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine; pod točko 4 plačati trošarino v skladu z zakonom; pod točko 5 voditi poslovne knjige tako, da carinski organ lahko preverja prejemanje trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju. V 1. odstavku 63. člena ZTro je določeno, da mora vsaka oseba, ki želi prejemati trošarinske izdelke kot nepooblaščeni prejemnik, carinskemu organu oddati prijavo najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. V 3. odstavku 51. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04, v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da lahko carinski organ določi posebne ukrepe, ki zagotavljajo nadzor nad gibanjem, prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov v porabo. Prvostopni organ je zahtevek tožnika zavrnil iz dveh razlogov, in sicer najprej iz razloga, ker ni oddal prijave najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov, kot to določa 1. odstavek 63. člena ZTro, saj je zahtevek poslal priporočeno po pošti z datumom vložitve dne 29. 6. 2007, trošarinsko blago pa naj bi vstopilo na območje Republike Slovenije dne 5. 7. 2007. Nadalje pa je prvostopni organ tudi ugotovil, da tožeča stranka ne zagotavlja nemotenega opravljanja carinskega nadzora nad prejemanjem trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Prvostopni organ je namreč s sklepom št. ... z dne 22. 6. 2007 v preteklosti tožeči stranki kot nepooblaščenemu prejemniku že dovolil enkratni prejem trošarinskega izdelka. Z navedenim sklepom, ki je bil izdan na podlagi najave prejema pošiljke s strani tožeče stranke, ji je bil dovoljen enkratni prejem trošarinskega izdelka - 30.000 litrov biodiesla na prevoznem sredstvu prevoznika B.B.B. d.o.o., pod posebnimi nadzornimi ukrepi. Kot posebni nadzorni ukrep je bil določen vstop blaga na ozemlje Republike Slovenije na mejnem prehodu C. dne 26. 6. 2007 okoli 11.00 ure, poleg tega pa je bilo tožeči stranki naloženo, da o prihodu blaga obvesti carinski organ zaradi morebitnega vzorčenja in pregleda listin, ki spremljajo blago. Pošiljke, v zvezi s katero je bil izdan ta sklep, pa dne 26. 6. 2007 v času od 8.30 do 20.00 na mejnem prehodu C. ni bilo, tožeča stranka pa carinskega organa tudi ni obvestila o spremembi datuma prejema pošiljke, pač pa je carinski organ dne 28. 6. 2007 ob 10.50 na BS D. zaustavil prevozno sredstvo z registrsko oznako ... prevoznika B.B.B., katero je prevažalo biodiesel za tožečo stranko, iz avtocisterne odvzel vzorec blaga in ga poslal na analizo v carinski laboratorij. Drugostopni organ je odločitev prvostopnega organa v celoti potrdil, po mnenju drugostopnega organa tožeča stranka ni izpolnjevala pogoja iz 29.b člena ZTro, ki določa, da mora nepooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov zagotavljati nemoteno opravljanje carinskega nadzora nad prejemanjem trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Prav tako drugostopni organ poudarja, da je bila tožeči stranki dana možnost, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, na katera se mora opirati odločba. Tožnik je bil v zvezi s pošiljko, za katero je bil izdan sklep št. ... z dne 22. 6. 2007, seznanjen, da je bil zoper njega uveden prekrškovni postopek, v katerem je bil z odločbo Carinskega urada A. št. ... z dne 13. 8. 2007 spoznan za odgovornega za prekršek in mu je bila izrečena globa 2.000 EUR, njegovi odgovorni osebi pa 1.000 EUR, zato prvostopni organ ni imel razloga, da bi ga z njim seznanjal, in zato tudi očitana kršitev pravil postopka ni podana. Drugih dejstev tožnik v pritožbi ni navedel. Prvostopni organ v zadevi ni sklical glavne obravnave, ker niso bili podani pogoji za obligatoren sklic ustne obravnave (154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 22/05-UPB, v nadaljevanju ZUP), saj v postopku stranke z nasprotnimi interesi niso nastopale oz. ni bilo potrebno opraviti ogleda ali zaslišati priče ali izvedenca. Prav tako tožena stranka ni zaznala kršitev ustavnih pravic.

Tožnik je sprožil upravni spor, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic in pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožeča stranka poudarja, da je hotela prejemati trošarinske izdelke iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, zaradi česar je pri Carinskem uradu A. vložila zahtevek za pridobitev statusa nepooblaščenega prejemnika. Carinski urad je zahtevek zavrnil na podlagi 51. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah, čeprav je pritožnik izpolnjeval vse pogoje iz 29.b člena ZTro. Na podlagi povedanega je razvidno, da je carinski urad dopolnjeval pogoje iz 29.b člena ZTro z določbami Pravilnika, čeprav je Ustavno sodišče zavzelo jasno stališče, da uprava ne more dopolnjevati zakona. Naslovni organ ustvarja čisto novo pravno pravilo, saj prebija okvir, ki ga imajo besede 29.b člena Zakona o trošarinah, tako da ne gre več za razlago že obstoječega pravila, ampak za ustvarjanje novega. Uredbe, pravilnik in ostali podzakonski akti ne smejo vsebovati originarnih pravnih norm, kar pomeni, da je vlada pri svojem pravnem urejanju v vsebinskem pogledu vezana na namen zakonodajalca in mora upoštevati vrednostna merila za izvrševanje zakona. Namen in merila morajo biti v zakonu jasno izražena ali iz njega nedvomno razvidna. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi kršila načela demokratičnosti, načelo pravne države, legalitetno načelo, načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, 2. odstavek 120. člena Ustave, 153. člen Ustave, 147. člen Ustave, 22. in 25. člen Ustave. Carinski urad je tožeči stranki kršil tudi pravico do poštene obravnave, ki se izraža skozi pošten dokazni postopek z zahtevo po argumentirani odločbi. Vsa odločilna dejstva je treba ugotavljati na glavni obravnavi, saj je predmet dokazovanja na le tej materialna resnica. Tožena stranka je napačno interpretirala pravna pravila, saj ni izluščila zakonski dejanski stan iz 29.b člena ZTro. Zato tožeča stranka sodišču predlaga, da odloči v sporu polne jurisdikcije, zasliši predlagane priče in izvede predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek v zadevi najave prejema pošiljke trošarinskega izdelka biodiesla iz druge države članice kot nepooblaščeni prejemnik v skladu z 29.b členom ZTro šteje kot pravočasen in utemeljen. Nato tožeča stranka priglasi še stroške postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo v celoti prerekala navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so že bili navedeni v izpodbijani in drugostopni odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je v predmetnem upravnem postopku, ki se nanaša na najavo prejema pošiljke trošarinskega izdelka iz druge države članice kot nepooblaščeni prejemnik, tožeča stranka Carinskemu uradu A. priporočeno po pošti z datumom vložitve dne 29. 6. 2007 poslala omenjeni zahtevek oz. najavo prejema pošiljke trošarinskega izdelka (biodiesla) iz druge države članice. V najavi je tožeča stranka predvidela prejem trošarinskih izdelkov dne 5. 7. 2007. Po presoji sodišča 29.b člen ZTro, ki govori o nepooblaščenem prejemniku, ki želi prejemati trošarinske izdelke iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, na splošno opredeljuje pogoje, ki jih mora nepooblaščeni prejemnik izpolniti, da lahko zadosti zakonskim zahtevam za prejem pošiljke trošarinskih izdelkov. Omenjenemu členu ZTro pa je prirejen tudi 1. odstavek 63. člena ZTro, ki govori v poglavju Prijava dejavnosti in registracija trošarinskih zavezancev o tem, da vsaka oseba, ki želi prejemati trošarinske izdelke kot nepooblaščeni prejemnik, mora carinskemu organu oddati prijavo najmanj 15 dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Tako torej 1. odstavek 63. člena predstavlja dodatni pogoj za nepooblaščenega prejemnika oziroma specificira 1. alineo 29.b člena ZTro. Tožeča stranka tega pogoja ni izpolnila, kar je med strankama nesporno. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zavrnil zahtevek - najavo prejema pošiljke trošarinskega izdelka tožeče stranke. Dodatno pa želi sodišče še razjasniti, da po njegovi presoji v konkretnem primeru ni zakonske oziroma podzakonske podlage za zavrnitev konkretnega zahtevka iz drugega razloga, ki ga je carinski organ navedel v svoji odločbi, ker naj tožnik ne bi zagotavljal nemotenega opravljanja carinskega nadzora nad prejemanjem trošarinskih izdelkov iz drugih držav članic. Dejstvo, da je bilo tožniku že v preteklosti s sklepom z dne 22. 6. 2007 dovoljen enkratni prejem trošarinskega izdelka in da tožnik v tistem konkretnem primeru ni upošteval predpisanih nadzornih ukrepov carinskega organa, ne vpliva na odločanje o dovolitvi prejema trošarinskih izdelkov tožniku kot nepooblaščenemu prejemniku v spornem primeru. Proti tožniku so bile zaradi neizpolnjevanja posebnih carinskih ukrepov iz sklepa z dne 22. 6. 2007 že uveljavljene sankcije, ki jih predpisuje zakonodaja (prekrškovni postopek, plačilo denarne kazni itd,), ne more pa carinski organ zato v naslednjih zahtevkih za prejem trošarinskih izdelkov kot nepooblaščeni prejemnik upoštevati pretekle "kaznovanosti" tožnika. Po presoji sodišča za takšno ravnanje carinskih organov ne obstaja pravna podlaga. Če bi tožnik torej v konkretnem spornem primeru zadostil pogojem, ki jih za sprejem trošarinskih izdelkov določata ZTro in Pravilnik, bi carinski organ moral sprejem izdelkov s sklepom odobriti. Tretja alineja prvega odstavka 29. b člena ZTro v povezavi s tretjo točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika omogočata carinskim organom, da s sklepom naložijo subjektu, ki poda zahtevo oziroma najavo prejema trošarinskih izdelkov iz druge države članice določene obveznosti, ki jim mora prejemnik slediti, v nasprotnem primeru se začnejo proti njemu razni carinski oziroma davčni postopki z vsemi možnimi posledicami, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja. Glede ostalih tožbenih očitkov pa se sodišče v celoti sklicuje na odločbi obeh stopenj, pa tudi eventualnih kršitev ustavnih pravic sodišče ni našlo.

Ker je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave, na podlagi določil 59. člena ZUS-1, saj za odločitev pravna relevantna dejstva med strankama niso sporna.

Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba U 93/2006
• sodba U 1882/2006
• sodba U 2998/2006