Sklep II Ips 308/2007

Jedro

Pravna podlaga za vrnitev preveč plačanih prispevkov (za čas od 8.3.1999 do 15.4.2003) za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od preplačil je bila v 15 členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 in nasl. - ZPSV) oziroma na tej podlagi v 95. členu ZDavP. Petnajsti člen ZPSV Šod uveljavitve novele ZPSV-B (Uradni list RS, št. 3/98) daljeĆ med drugim določa, da se pri prispevkih glede vprašanj postopka uporabljajo določbe tega zakona in zakona o davčnem postopku, ZDavP v 95. členu (oziroma od 21.5.2004 dalje ustrezno določilo ZDavP-1) tako predstavlja pravno podlago za navedeni tožbeni zahtevek. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR, pri tem pa je tudi odločanje o zahtevkih pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek (4. člen Zakona o davčni službi, Uradni list RS, št. 18/96 in nasl.). Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP; za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je s tožbo z dne 25.5.2004 zahtevala plačilo kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti od preplačil prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 8.3.1999 do 15.4.2003 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2003 dalje. Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo. Presodilo je, da ni podana sodna pristojnost za odločanje v predmetni zadevi, saj je pravna podlaga za vračilo zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil v specialnih pravilih davčnega postopka. V skladu s temi pravili je tudi odločanje o teh zahtevkih pridržano davčnim (upravnim) organom, ki odločajo po posebnih pravilih davčnega in upravnega postopka. Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.

Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Poudarilo je, da bi bilo treba uporabiti Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/2004 in nasl. - ZDavP-1), ki je začel veljati pred vložitvijo tožbe, in ne Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in nasl. - ZDavP), ki je veljal v času nastanka obveznosti, vendar to ni vplivalo na pravilnost odločitve. O vračilu preplačil prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločajo davčni organi. Pristojnost davčnih organov je podana tudi glede vračila zamudnih obresti od navedenih preplačil, čeprav njihovo plačilo tožnica uveljavlja ločeno, saj je za obresti značilna njihova akcesornost, odvisnost od glavne terjatve, zaradi česar praviloma delijo usodo glavne stvari, če ni z zakonom določeno drugače.

Zoper ta sklep je tožnica vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Meni, da je podana bistvena kršitev postopka, ker se nižji sodišči nista jasno opredelili do odločilnega dejstva narave preplačil, ki so podlaga za vtoževane obresti, in sta neobrazloženo sklepali, da gre za davčna preplačila. Zmotno uporabo materialnega prava sta sodišči storili z uporabo 95. člena ZDavP, ki ne pride v poštev, saj vtoževani znesek predstavlja obresti od prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih ima toženka brez pravne podlage in je zaradi tega neupravičeno obogatena. Tožnica meni, da gre za verzijski zahtevek oziroma za zamudne obresti od njega, do katerih je upravičena na podlagi 214. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR, v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.). Poudarja, da merila za razmejitev pristojnosti določa 1. člen ZPP. Gre za verzijski zahtevek med dvema prirejenima osebama, saj toženka v pravdi ne nastopa kot oblastni organ. Sklicevanje na akcesornost obresti je zmotno, saj je tožnica utrpela škodo in ima pravico do njenega poplačila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ocenjuje, da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Revizijski očitek, ki ga tožnica uveljavlja kot bistveno kršitev postopka, da se nižji sodišči nista jasno opredelili do odločilnega dejstva narave preplačil, ki so podlaga za vtoževane obresti, in sta neobrazloženo sklepali, da gre za davčna preplačila, je po svoji resnični vsebini očitek zmotne uporabe materialnega prava.

Tožničino stališče, da v tej pravdi uveljavlja obogatitveni zahtevek, je pravilno. Tožnici so bila namreč z dvema odločbama Davčne uprave Republike Slovenije – Davčnega urada Ptuj vrnjena preplačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s tožbenim zahtevkom za plačilo 4.976,86 EUR (prej 1.192.655,14 SIT) s pripadki pa je vtoževala kapitalizirane zakonske zamudne obresti za čas od dne vsakega preplačila do 15.4.2003 (do vračila preplačil). Vendar pa je njeno stališče, da ima tožbeni zahtevek pravno podlago v določbah 210. člena in nadaljnjih ZOR, zmotno.

Pravna podlaga za vrnitev preveč plačanih prispevkov (za čas od 8.3.1999 do 15.4.2003) za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od preplačil je bila v 15. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 in nasl. - ZPSV) oziroma na tej podlagi v 95. členu ZDavP. Petnajsti člen ZPSV Šod uveljavitve novele ZPSV-B (Uradni list RS, št. 3/98) daljeĆ med drugim določa, da se pri prispevkih glede vprašanj postopka uporabljajo določbe tega zakona in zakona o davčnem postopku, ZDavP v 95. členu (oziroma od 21.5.2004 dalje ustrezno določilo ZDavP-1) tako predstavlja pravno podlago za navedeni tožbeni zahtevek. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR, pri tem pa je tudi odločanje o zahtevkih pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek (4. člen Zakona o davčni službi, Uradni list RS, št. 18/96 in nasl.). Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča. Odločitev nižjih sodišč, da ni podana pristojnost rednega sodišča in nadaljnja odločitev o zavrženju tožbe (drugi odstavek 18. člena ZPP), je materialnopravno pravilna. Morebitno sodno varstvo je po opravljenem upravnem (davčnem) postopku zagotovljeno v upravnem sporu.

Vse navedeno pomeni, da je revizija neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 156/2009
• VSRS sodba II Ips 344/2013
• Sodba II Ips 275/2001