Sodba I Up 1004/2003

Jedro

Prekluzivni subjektivni enomesečni rok za obnovo postopka prične teči, ko je organ, pristojen za obnovo postopka, lahko navedel oziroma uporabil nova dejstva iz inšpekcijskega zapisnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list, št. 50/97, 65/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 30.08.2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu Davčnega urada Murska Sobota z dne 11.6.2002, s katerim je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere dohodnine za leto 2000. Prvostopni organ je namreč potem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 že dokončna, na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda pri zavezanki Občini P.P. v inšpekcijskem zapisniku z dne 15.5.2002, izvedel za dejstvo, da je imel tožnik v letu 2000 prejemke, ki jih v davčni napovedi ni napovedal. Po mnenju prvostopnega organa je potrebno šteti, da je bil prvostopni davčni organ seznanjen z novimi dejstvi takrat, ko je bil ob zaključku inšpekcijskega postopka sestavljen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, to je 15.5.2002. V inšpekcijskem pregledu ugotovljena dejstva bi mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, zato je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za ta nova dejstva, oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek za odmero dohodnine za leto 2000.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila in obrazložila, da je subjektivni rok za prvostopni organ pričel teči z dnem izdaje inšpekcijskega zapisnika, torej dne 15.5.2002. Tožnikov tožbeni ugovor, da je subjektivni rok za toženo stranko pričel teči že dne 11.4.2002, ko je bil inšpekcijski pregled dejansko opravljen (zapisnik pa naj bi bil sestavljen kasneje), po presoji sodišča prve stopnje ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se strinja s toženo stranko, da je potrebno šteti, da je bil davčni organ prve stopnje z novimi dejstvi in dokazi seznanjen takrat, ko je bil ob zaključku inšpekcijskega postopka sestavljen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, to pa je v obravnavanem primeru dne 15.5.2002. Takrat je začel teči tudi subjektivni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka po 1. oziroma 2. odstavku 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS št. 80/99, 70/00). Sporni prvostopni sklep o obnovi postopka odmere dohodnine je bil izdan dne 11.6.2002 in tako po mnenju sodišča izdan znotraj enomesečnega subjektivnega roka, iz spisne dokumentacije pa je razvidno, da je bil tožniku vročen dne 15.6.2002. Sodišče prve stopnje tožnikovemu predlogu za razpis glavne obravnave ni sledilo, ker ni samo ugotavljalo dejanskega stanja zadeve, ampak je presojalo zakonitost izpodbijane odločbe oziroma je presojalo, če je bilo v obravnavani zadevi pravo pravilno uporabljeno, tožnik pa ni ponudil dokazov, katerih izvajanje na glavni obravnavi bi lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da začne subjektivni rok za obnovo teči od dneva, ko je bil postopek inšpiciranja zaključen. Tožnik nadalje ponavlja navedbe iz tožbe, da iz postopka inšpiciranja v občini P.P., ter predvsem iz zapisnika o inšpiciranju jasno izhaja, da je prvostopni organ za nova dejstva in nove dokaze zvedel najkasneje do 11.4.2002. Po mnenju tožnika je v zadevi bistvena seznanitev z dejstvi, ne pa dejstvo, da je bil postopek zaključen. Nadalje navaja, da je davčni organ po ZUP dolžan zapisnik sestavljati oziroma pisati sproti, sicer gre za bistveno kršitev postopka. V konkretnem primeru je bil takšen zapisnik pisan sproti, iz le-tega pa po mnenju tožnika jasno izhaja, da se je davčni organ z obnovitvenimi razlogi seznanil že 11.4.2002. Tožnik meni, da v posledici navedenega obnova ni dopustna in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišče je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Glede pritožbenih ugovorov pa dodaja še:

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje pravočasnosti izdaje sklepa o obnovi postopka z dne 11.6.2002, s katerim je organ prve stopnje po uradni dolžnosti obnovil postopek odmere dohodnine za tožnika za leto 2000.

V skladu z določbo 1. odstavka 261. člena ZUP lahko predlog za obnovo postopka poda organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša in je pravočasen, če je izdan v enem mesecu od dneva, ko je organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Pomen izraza "organ" določa ZUP v 5. členu, po katerem je z organom po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni stvari. Po določbi 9. člena Zakona o davčni službi (ZDS, Uradni list RS, št. 18/96) je odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v pristojnosti krajevno pristojnih davčnih uradov. Organ, pristojen za obnovo postopka, je torej po določbi 261. člena ZUP in 5. člena ZUP v zvezi z 9. členom ZDS zato davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, oziroma organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, kot to v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno navaja sodišče prve stopnje.

Po presoji pritožbenega sodišča je pričel v obravnavani zadevi teči prekluzivni subjektivni enomesečni rok za obnovo postopka, ko je Davčni urad v Murska Sobota, ki je pristojen za obnovo postopka, lahko navedel oziroma uporabil nova dejstva iz inšpekcijskega zapisnika z dne 15.5.2002 o pregledu poslovanja Občine P.P. Zato je v obravnavanem primeru sklep navedenega davčnega organa o dovolitvi obnove postopka odmere dohodnine, ki je bil izdan 11.06.2002, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravočasen.

Pritožbeno sodišča pa zavrača tožnikov pritožbeni ugovor o sprotnem sestavljanju inšpekcijskega zapisnika, saj je predmet tega postopka presoja zakonitosti sklepa o dovolitvi obnove postopka, ne pa zapisnik o inšpekcijskem pregledu oziroma sam davčni postopek inšpekcijskega nadzora, ki je bil opravljen pri Občini P.P.

Pritožbeni razlog, ki se nanaša na zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče zavrača kot nedopusten, saj je ta pritožbeni razlog dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku (5. odstavek 72. člena ZUS). Ker pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, pač pa je odločalo na podlagi dejanskega stanja, pravilno in popolno ugotovljenega v upravnem postopku, ta pritožbeni razlog ni dopusten.

Ker niso podani uveljavljanji pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 2063/2014, enako tudi I U 88/2015
• Sklep VIII Ips 283/2007