UPRS Sodba I U 1530/2019-11

Jedro

Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnin, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnik, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi finančni oziroma davčni organ) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila davek na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN) od davčne osnove 40.931,37 EUR po stopnji 2% v znesku 818,63 EUR (I. točka izreka). Odmerjeni davek je treba plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe na podračun, ki je naveden. Odmerjeni davek poplača pristojno sodišče iz kupnine s prodajo nepremičnine na javni dražbi na podlagi sklepa o poplačilu. V primeru, da davka ni mogoče poplačati iz kupnine, se bo začela davčna izvršba (II. točka izreka). Iz izreka izpodbijane odločbe še izhaja, da posebni stroški v tem postopku niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (III. in IV. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu 18. 4. 2019 predložen pravnomočen sklep o domiku I 1008/2016 z dne 18.4. 2019 v izvršilni zadevi zoper dolžnika. Iz sklepa je razvidno, da je bila nepremičnina, ki je navedena, v lasti dolžnika prodana na javni dražbi za znesek 41.750,00 EUR in domaknjena kupcu. Finančni organ se sklicuje na Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v 195. členu določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, nato davek na dodano vrednost oziroma DPN, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, nato pa sledijo terjatve določene v tretji točki tega člena. Pri odplačnem prenosu lastninske pravice na navedeni nepremičnini je določena obveznost plačila DPN v skladu s 1. in 3. členom Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2), zavezanec za plačilo DPN je po 5. členu ZDPN prodajalec nepremičnine. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZDPN-2 je pri prodaji nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku davčna osnova dosežena prodajna cena, zmanjšana za DPN, vračunan v ceno. Na podlagi navedenega je prodajalec zavezanec za plačilo DPN od določene davčne osnove 40.931,37 EUR, po stopnji 2%, določeni v 9. členu ZDPN-2, v znesku 818,63 EUR. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZDPN-2 zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek odmeri davčni organ v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega nepremičnina leži.

3. Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo je zavrnilo Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ. V obrazložitvi ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Zavrača tožnikove ugovore, da še ni prejel pravnomočnega sklepa o prodaji, kupnine, niti mu ni bila dana možnost pritožbe na nepravilnosti pri izvajanju dražbe, saj navedeno na postopek odmere davka ne more vplivati. Davek se namreč odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, kar pomeni, da davčni organ pri odmeri davka sledi pravnim dejstvom, kot jih je ugotovilo pristojno sodišče v pravnomočno končanem sodnem postopku.

4. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi (imenovani pritožba) navaja, da ne razume, zakaj bi moral plačati nekaj, kar ni sam prodal, ampak mu je bilo odvzeto oziroma prodano na dražbi. Do dneva vložitve tožbe še ni prejel nobenega obvestila o tem, koliko denarja bo sploh dobil od nepremičnine, ki mu je bila odvzeta in prodana na dražbi. Na slednji je bilo veliko nepravilnosti s pristranskim izvajanjem in potekom same dražbe. Zato je tudi podal pritožbo, na katero pa še ni dobil nobenega odgovora. Tožnik predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, saj se zaradi vseh teh težav nahaja na pragu revščine.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

8. Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnin, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnik, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek pa davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju, kjer leži nepremičnina. Prav to pa je bilo, kot nesporno sledi iz upravnih spisov, storjeno v konkretnem primeru. Davčna obveznost je po povedanem nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. Že drugostopenjski organ je tožniku v zvezi z njegovimi ugovori pravilno pojasnil, da za obravnavano zadevo niso relevantni in da na postopek odmere davka ne morejo vplivati. V navedenem postopku se presoja le pravilnost in zakonitost postopanja davčnega organa pri odmeri davka. Tudi po presoji sodišča je v obravnavani zadevi davčni organ pravilno odmeril DPN na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, opr. št. I 1008/2016 z dne 18. 4. 2019, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, iz katerih izhaja, da so bile na dražbi, kjer je bila prodana tožnikova nepremičnina, storjene nepravilnosti. V obravnavani zadevi se namreč ne presoja postopka javne dražbe. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da bi v primeru, da bi s pravnimi sredstvi v sodnem postopku v zvezi z izvedbo javne dražbe uspel, zoper izpodbijano odločbo o odmeri davka lahko uporabil izredna pravna sredstva.

9. Iz pojasnjenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljana, zaradi česar je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

10. Glede na dejanske okoliščine obravnavane zadeve, ki niso sporne in so podlaga za izpodbijano odločbo, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 660/2014
• sodba I U 993/2011
• sodba U 1461/2008