VSRS Sklep X DoR 188/2019

Jedro

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. 42152-3324/2017-2 z dne 8. 6. 2017 (v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT-499-05-132/2017-2 z dne 28. 9. 2018). Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ kot prepozen zavrgel tožnikov zahtevek za zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala z izgubo, doseženih z odsvojitvijo nepremičnin za leto 2016.¹ Navedeni zahtevek je tožnik vložil 13. 3. 2017. Upravno sodišče se je strinjalo, da je to storil po roku, ki je določen v 326. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), na podlagi katerega je treba tovrstne zahtevke vložiti do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto. Zavrnilo pa je tudi tožnikovo stališče, da je do odsvojitve njegovih nepremičnin v postopku osebnega stečaja prišlo na podlagi sklepa sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu, to je aprila 2017, saj omenjeni sklep ne predstavlja pravnega temelja za dogovor o odsvojitvi nepremičnin. Dne 28. 10. 2016 sta bili namreč sklenjeni prodajni pogodbi pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njima dalo soglasje (341. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, odobritev pravnega posla pa velja za nazaj (od trenutka sklenitve pogodbe), se po določbi 102. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodb.

2. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da naj bi se Vrhovno sodišče v odločbah, ki jih našteva, že opredelilo, da pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi oziroma stečaju pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice. Ker sklenitev prodajne pogodbe v stečaju ne pomeni pravnega prometa, je datum sklenitve kupoprodajne pogodbe nebistven. To pomeni, da je upravno sodišče odločilo v nasprotju z navedeno sodno prakso.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi – tudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, še prej pa s predlogom za njeno dopustitev –, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati.²

5. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije vprašuje, ali se v postopku osebnega stečaja za čas odsvojitve kapitala v smislu 102. člena ZDoh-2 šteje datum sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino ali datum pravnomočnosti sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu. Meni, da je za navedeno prodajo bistven omenjeni sklep sodišča, zato bi se moral njegov zahtevek za vračilo dohodnine obravnavati, če ne v letu 2017, pa v letu 2018, saj bi se štelo, da je bil pravočasno vložen do 28. 2. 2018 za transakcije, izvedene v letu 2017.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča si tožnik z navedenim pravnim vprašanjem in odgovorom nanj ne more izboljšati pravnega položaja (doseči spremembo prvostopenjske sodbe). Upravno sodišče je namreč svojo odločitev med drugim oprlo na stališče, da bi tožnik za leto 2016 lahko zahteval zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala le do konca februarja 2017, saj je bilo treba do takrat vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2016 od dobička iz kapitala, v njej pa uveljavljati tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve nepremičnin, za izgubo, doseženo z odsvojitvijo nepremičnine (prvi in peti odstavek 326. člena ZDavP-2). Ob uporabi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 je kot pravilno potrdilo tudi sklicevanje izpodbijanega sklepa na določbo 97. člena ZDoh-2.³

7. Glede na omenjeno je bilo za odločitev bistveno, da je tožnik zahteval upoštevanje izgube (zmanjšanje davčne osnove) pri dohodnini za leto 2016. Za njeno odmero pa je nepomembno, ali je kot čas odsvojitve kapitala opredeljen čas izdaje pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu v letu 2017, saj ne gre za leto, za katerega se odmerja dohodnina. Tožnik tudi ne trdi, da bi se pri odmeri za leto 2016 lahko upoštevala izguba, nastala v naslednjem letu. Iz njegovih navedb izhaja celo nasprotno, in sicer na podlagi razlage, kdaj so bile prodane nepremičnine, utemeljuje stališče, da bi moral biti njegov zahtevek upoštevan v letu 2018 za transakcije, izvedene v letu 2017. Zato tudi če bi bil odgovor na postavljeno vprašanje, da se za čas odsvojitve kapitala v obravnavani zadevi šteje čas izdaje pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu in da sta zato dobiček in izguba pri prodaji nepremičnin nastala tožniku v letu 2017, bi to lahko uveljavljal le pri napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2017.⁴ Očitno torej je, da v predlogu zastopano pravno stališče nima nobenega vpliva na presojo pravočasnosti zahtevka za leto 2016.

8. Po obrazloženem in ker Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), tožnik ni izkazal pravnega interesa za obravnavani predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi določbe 377. člena v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

-------------------------------
¹ Pri eni transakciji je bil dosežen dobiček, pri drugi izguba.
² Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 27/2019 z dne 23. 10. 2019, X DoR 87/2018 z dne 29. 8. 2018, II DoR 137/2014 z dne 24. 7. 2014, X Ips 340/2013 z dne 9. 1. 2014.
³ Drugi odstavek navedenega člena določa, da kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
⁴ V skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1715/2013
• UPRS sodba I U 325/2016
• UPRS Sodba I U 1222/2019-12