UPRS Sklep I U 234/2019-8

Jedro

Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala po poteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Izrek

I. Predlog za podaljšanje roka za predložitev odgovora na tožbo se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 31. 1. 2019 priporočeno po pošti vložila tožbo zaradi dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne. V tožbi navaja, da je 3. 1. 2019 prejela odločbo drugostopenjskega organa št. 160-3/2018-26 z dne 28. 12. 2018. Sodišču predlaga, naj odločbo tožene stranke št. 160-3/2018-19 z dne 23. 10. 2018 ter odločbo št. 160-3/2018-26 z dne 28. 12. 2018 odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. Hkrati s tožbo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj se za čas do pravnomočne razrešitve predmetnega upravnega spora sprejme potrebne začasne ukrepe v skladu z drugim odstavkom 63.b člena ZpomK-1 in prepreči dejanja nelojalne konkurence s strani njenega konkurenta in s tem povezano povzročanje škode tožnici z oblastnimi ravnanji.

2. Tožena stranka je istočasno podala delni odgovor na tožbo in odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe ter prošnjo za podaljšanje roka za vložitev odgovora na tožbo v trajanju 30 dni. Uveljavlja ugovor prepozno vložene tožbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot prepozno zavrže. V zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe tožena stranka navaja, da ni podan nobeden izmed predpisanih zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 110. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) glede na okoliščine primera določa roke, če ti niso določeni z zakonom. Rok, ki ga tako določi sodišče, se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi (drugi odstavek 110. člena ZPP), podaljšanje pa mora predlagati, preden se rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Sodišče lahko na predlog prizadete osebe podaljša sodno odmerjeni rok, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da prizadeta oseba pravočasno predlaga podaljšanje roka, preden se rok izteče, in če so za to opravičeni razlogi.

4. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožena stranka 19. 2. 2019, torej še pred iztekom prvotno določenega 15-dnevnega sodnega roka za vložitev odgovora na tožbo vložila delni odgovor na tožbo in hkrati predlagala podaljšanje roka za odgovor na tožbo, saj se je prvič srečala s tovrstno zadevo in gre za zahtevna pravna vprašanja, ki zadevajo tudi uporabo prava Evropske unije obenem pa je sodišču predlagala, naj tožbo kot prepozno vloženo zavrže. Sodišče meni, da obravnavani predlog glede na naravo zadeve (ko gre za prepozno vloženo tožbo) in glede na pravočasno vloženi delni odgovor na tožbo ter tudi odgovor na zahtevo za začasno odredbo, ni utemeljen.

K II. točki izreka:

5. Tožba ni dovoljena.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

7. Iz predložene povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena v ponedeljek, dne 31. 12. 2018. Naslednji dan, torej 1. 1. 2019, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v sredo, 30. 1. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, pa je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele v četrtek, 31. 1. 2019, torej po poteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

8. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

9. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku istega člena lahko tožeča stranka iz enakih razlogov zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

10. Ker je obstoj tožbe po navedenih določbah ZUS-1 procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, v obravnavani zadevi pa je sodišče, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa že odločilo o tožbi tako, da jo je zavrglo (kot prepozno vloženo), tožeča stranka ne izkazuje (več) pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, zato je sodišče njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo (smiselno 6. alineja 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 4. odstavkom 32. člena ZUS-1).

K IV. točki izreka:

11. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

29.10.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 602/2023-14
• UPRS sklep I U 1633/2015
• UPRS Sklep I U 1392/2017-23