VSRS Sklep I Up 337/2016

Jedro

Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba (ob izkazanem pravnem interesu). Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).

Kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1 bi moral pritožnik skladno s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu uveljavljati pred Informacijskim pooblaščencem, zoper odločitev tega organa pa je nato možno sodno varstvo v upravnem sporu (2. člen ZUS-1). O tej pritožbi oziroma varstvu navedenih pravic do seznanitve z zahtevanimi podatki na podlagi ZVOP-1 z odločbo Ministrstva za finance sploh ni bilo odločeno, o njej pa tudi sicer Ministrstvo za finance ne bi smelo odločiti. Posledično pa navedeno tudi ni del sodne presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika zoper sklep Generalnega davčnega urada Ministrstva za finance, št. DT 0612-1448/2013-65 (01-820 05,14) z dne 19. 12. 2013, s katerim je bila zavrnjena tožnikova vloga za vpogled v spis o davčni preiskavi, št. DT-0612-1448/2013 oziroma v evidenco o preiskavah, ki se o njem vodi pri Generalnem davčnem uradu Davčne uprave Republike Slovenije. Z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-21-1/2014-4 z dne 18. 3. 2014, je bila tožnikova pritožba zoper predhodno navedeni sklep zavrnjena.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi 70. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in 6. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o davčni službi (ZDS-1)¹ v predpostopkovni preiskovalni fazi davčne preiskave. To pomeni, da ne gre za dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah in obveznostih oziroma pravnih koristih tožnika. V predpostopkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava, tožnik pa pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na vpogled v osebne podatke na podlagi določbe 30. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in pojasnilo, da pritožba zoper izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1 ni bila odstopljena Informacijskemu pooblaščencu, da ta o pritožbi še ni odločil ter da zato še niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu.

3. V pritožbi, ki jo tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 75. člena ZUS-1 in zaradi kršitev 15., 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Pritožnik navaja, da ima na podlagi 82. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravico, da vpogleda v spis, ki se nanaša na davčno preiskavo, ki jo davčni organ vodi zoper njega, saj gre za poseben in samostojen davčni postopek, pravica do vpogleda v listine pa je osnovna civilizacijska pravica. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pred Davčnim uradom Koper se v davčnem spisu ne nahaja preiskovalno poročilo oziroma sploh nobena listina iz spisa – postopka davčne preiskave Generalnega davčnega urada, čeprav je bila ta dokumentacija osnova za obnovo postopka in za izdajo sklepa z dne 19. 5. 2014. Poročilo je ključno, saj je iz podatkov v poročilu razvidno, ali je bil postopek davčnega inšpekcijskega nadzora začet v roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, nezakonita in nepravilna, saj je namesto Informacijskega pooblaščenca o pritožbi v tem delu odločalo Ministrstvo za finance kot nepristojen organ, zato gre za bistveno kršitev upravnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je neutemeljena.

K I. točki izreka

6. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi enkrat že odločilo, in sicer je s sklepom I Up 179/2015 z dne 31. 8. 2016 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje III U 110/2014-10 z dne 19. 6. 2015 in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V obrazložitvi je Vrhovno sodišče zapisalo, da je bilo napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da pritožnik ni postavil tožbenega zahtevka na podlagi 34. člena ZVOP-1. Sodišču prve stopnje je podalo napotek, da preveri obstoj procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo tožbe na podlagi ZVOP-1 ter da jo v primeru, če so te podane, tudi vsebinsko obravnava. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da ker je pritožniku sodno varstvo lahko zagotovljeno tudi na podlagi 34. člena ZVOP-1, niso izpolnjeni pogoji za varstvo njegovih pravic v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 4. členu ZUS-1.

7. V obravnavani zadevi pritožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjski upravni organ tožene stranke zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v spis o davčni preiskavi. Odločitev tožene stranke izhaja iz stališča, da gre za preiskovalni spis in ne za spis v upravni zadevi. To temelji na tedaj veljavni določbi 131. člena ZDavP-2², po kateri je lahko davčni organ začel davčno preiskavo, če so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi obdavčenja (prvi odstavek); če so razlogi za sum utemeljeni, je davčni organ začel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora s tem, da je zavezancu za davek izdal sklep o začetku postopka in ga seznanil z ugotovitvami v izvedeni preiskavi (peti odstavek 131. člena ZDavP-2). Z izdajo sklepa o začetku inšpekcijskega postopka se je po tedaj veljavni določbi šele začel upravni postopek, v katerem je imel zavezanec vse pravice po pravilih davčnega in splošnega upravnega postopka, vključno s pravico do vpogleda v upravni spis.

8. Vrhovno sodišče je že v sklepu I Up 179/2015 z dne 31. 8. 2016 pojasnilo, da se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora³; da zato pritožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba (ob izkazanem pravnem interesu)⁴; da zato posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis); da je tožena stranka sicer resda izdala izpodbijani sklep, s katerim je bila tožnikova zahteva za vpogled v spis zavrnjena, namesto da bi njegovo vlogo s sklepom zavrgla, ker o njej na podlagi 82. člena ZUP sploh ni bilo mogoče odločiti, vendar pa to dejstvo še ne pomeni, da je izpodbijani sklep zato postal upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je prav tako navedlo, da ne gre za drug akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1. Na podlagi vsega tako navedenega, je bila zato že prvotna odločitev sodišča prve stopnje v navedenem delu pravilna in zakonita. Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi tožbo v delu, ki je bila vložena zoper odločbo prvostopenjskega organa zaradi zavrnitve pravice vpogleda v spis na podlagi 82. člena ZUP, zavrglo iz teh istih, prej navedenih, razlogov, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je tako pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega sodišča, da tožbo v tem delu zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da pritožnik ne more učinkovito uveljavljati oziroma braniti svojih pravic v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pred Davčnim uradom Koper, saj v davčnem spisu ni listin iz davčne preiskave, zaradi česar pritožnik nima podatkov, ali je bil postopek davčnega inšpekcijskega nadzora sploh začet v roku, pa gre ponovno poudariti, da pritožnik sicer mora imeti pravico do vpogleda v vse dokumente zadeve, na katerih temelji odločitev upravnega organa, ki posega v njegov pravni položaj (gre za sklep o obnovi postopka DT 42153-472/2014 z dne 19. 5. 2014), saj mu to zagotavljajo tudi njegove ustavne pravice iz 22. člena v povezavi s 23. in 25. členom Ustave. Vendar pa v predmetnem sporu, kjer se odloča o tem, ali je prvostopenjski upravni organ pritožniku utemeljeno zavrnil vpogled v upravni spis davčne preiskave in ne o vprašanjih zakonitosti navedene obnove postopka, to ni predmet presoje Vrhovnega sodišča.

10. Glede pritožbenih navedb, da naj bi Ministrstvo za finance kot nepristojni upravni organ odločilo o pritožbi v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, pa gre pojasniti, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da procesne predpostavke za vložitev tožbe glede kršitve pravic iz 30. člena ZVOP-1 niso izpolnjene. Kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1 bi moral pritožnik skladno s prvo alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu uveljavljati pred Informacijskim pooblaščencem, zoper odločitev tega organa pa je nato možno sodno varstvo v upravnem sporu (2. člen ZUS-1). Ne drži niti navedba pritožnika, da naj bi o pritožbi glede kršitve pravic iz 30. člena ZVOP-1 odločil nepristojni upravni organ, saj o tej pritožbi oziroma varstvu navedenih pravic do seznanitve z zahtevanimi podatki na podlagi ZVOP-1 z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-21-1/2014-4 z dne 18. 3. 2014 sploh ni bilo odločeno, o njej pa tudi sicer Ministrstvo za finance ne bi smelo odločiti. Posledično pa navedeno tudi ni del sodne presoje v tem upravnem sporu. Do vprašanja, ali je stranka v dani procesni situaciji (še) upravičena do odločitve Informacijskega pooblaščenca, pa se Vrhovno sodišče ne opredeljuje.

11. Posledično je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da procesne predpostavke za vložitev tožbe glede kršitve pravic iz 30. člena ZVOP-1 v upravnem sporu niso izpolnjene, zato pa je pravilna in zakonita tudi njegova odločitev, da tožbo v tem delu zavrže.

12. Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in je ni vsebinsko presojalo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da se ni opredelilo do vseh relevantnih tožbenih navedb in da je zato kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Zgolj nestrinjanje z razlogi za zavrženje ali njihovo nerazumevanje pa teh kršitev ne utemeljuje.

13. Ostale pritožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ ZDS-1 je bil razveljavljen z Zakonom o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, v nadaljevanju ZFU).
² Navedena določba je bila črtana s 102. členom ZFU.
³ Tako pa npr. tudi sodba Vrhovnega sodišča X Ips 336/2013 z dne 8. 6. 2015 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 106/2017 z dne 06. 7. 2017.
⁴ V tem smislu tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-16/10, Up 103/10 z dne 20. 10. 2011.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 179/2015
• VSRS Sklep I Up 106/2017
• VSRS Sklep I Up 319/2016