VSRS Sklep X Ips 194/2017

Jedro

Izpodbijan sklep revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.

Revident želi z izpostavljenima vprašanjema doseči ustavno presojo 68.a člena ZDavP-2, ti ugovori pa bodo lahko stvar presoje v postopku odmere davčne obveznosti, ne pa v postopku glede ugotovitve, ali je bil sklep o zavarovanju davčne obveznosti po 111. členu ZDavP-2 izdan zakonito.

Revident tako zgoraj navedenih zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-12891/2015-2(01321-01) z dne 16. 9. 2015, s katero je kot prvostopenjski davčni organ za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68. a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) odredila predznambo zastavne pravice na tožnikovih nepremičninah. V obrazložitvi sklepa se je prvostopenjski davčni organ skliceval na drugi odstavek 111. člena v zvezi z drugim odstavkom 114. člena in 117a. členom ZDavP-2 in navedel, da zoper tožnika teče davčni inšpekcijski nadzor ter da je pričakovana davčna obveznost 2.700.000,00 EUR. Tožena stranka je kot drugostopenjski davčni organ z odločbo št. DT-499-29-755/2015-5 z dne 8. 12. 2015 tožnikovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Naknadno je tožena stranka sodišče prve stopnje obvestila, da je bil izpodbijani sklep z dne 3. 2. 2017 razveljavljen, saj je tožnik nadomestil prvotno zavarovanje. Tožnik je pri tožbi vztrajal, tožbeni zahtevek pa je spremenil tako, da je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa z dne 16. 9. 2015.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo in sklep tožene stranke razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident dovoljenost revizije utemeljuje na določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na podlagi katere je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski davčni organ v izreku odredil predznambo zastavne pravice na nepremičninah (navedenih v izreku sklepa) v revidentovi lasti in pristojnemu sodišču odredil vpis predznambe zastavne pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo, s čimer pa ni revidentu naložil nobene obveznosti, izražene v denarni vrednosti.

7. Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že iz besedila te določbe namreč izhaja, da je za dovolitev revizije iz tega razloga nujno, da je pravica ali obveznost stranke, podeljena ali naložena v izreku izpodbijanega akta, izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (primerjaj na primer sklepa X Ips 354/2015 z dne 10. 12. 2015 in X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013)² je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijan sklep pa revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.³

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kakšne so zahteve za to, da se pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

9. V zvezi z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS revident navaja vprašanji:

- "Ali je v skladu z namenom zakonodajalca s tem pa tudi z Ustavo razlaga, po kateri se določbo drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 o izdaji sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar je pričakovana davčna obveznost večja od 50.000,00 EUR, uporablja samostojno in neodvisno od pravne podlage na podlagi katere je ugotovljena verjetna davčna obveznost? Odločitev je odvisna od interpretacije drugega odstavka 111. člena ZDavP-2, ki veže vprašanje izdaje sklepa v zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe na ugotovitev pričakovane davčne obveznosti, ki je višja od 50.000,00 EUR, pri čemer pa je bila pričakovana davčna obveznost ugotovljena na podlagi 68.a člena ZDavP-2. Upravno sodišče RS se je postavilo na stališče, da ugovori tožnika v zvezi z neustavnostjo 68. a člena ZDavP-2 v zvezi z izdajo sklepa niso relevantni.

- Za katera leta pred pričetkom uporabe 68.a člena ZDavP-2 (1. 1. 2014) je mogoče uvesti postopek davčnega nadzora, da razlaga in uporaba 68.a člena ZDavP-2 ne bo v nasprotju z načelom zaupanja v pravo in pravne varnosti. Po njegovem tretjem odstavku se postopek nadzora uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom v katerem je bil postopek uveden. Do njegove uveljavitve je veljalo 5 letno obdobje, po njegovi uveljavitvi pa 10 letno obdobje. Davčni organ prve stopnje je na podlagi navedenega člena pričel s postopkom tudi za leti 2007 in 2008, čeprav je za navedeni leti z iztekom leta 2013 že nastopilo zastaranje. Rešitev tega vprašanja je pomembna zaradi odprave nejasnosti glede tega, ali se pred 1. 1. 2014 začeti postopki na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 končajo po tem odstavku (5 letni zastaralni rok) ali po 68.a členu ZDavP-2 (10 letni zastaralni rok) in pa ali se v postopkih začetih po 1. 1. 2014 izključi uporabo petletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 125. člena ZDavP-2 za čas pred uveljavitvijo 68.a člena ZDavP-2."

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgoraj navedenih zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil. S tema vprašanjema želi namreč doseči ustavno presojo 68.a člena ZDavP-2, ti ugovori pa bodo lahko stvar presoje v postopku odmere davčne obveznosti, ne pa v postopku glede ugotovitve, ali je bil sklep o zavarovanju davčne obveznosti po 111. členu ZDavP-2 izdan zakonito.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do takrat veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Enako je stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010.
³ Po 10. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je tudi sicer v postopkih izvršbe in zavarovanja revizija izključena.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 320/2008
• Sklep X Ips 260/2013
• VSRS Sklep X Ips 290/2016