VSRS Sklep I Up 106/2017

Jedro

Ugotovitve in morebitni za davčnega zavezanca obremenilni dokazi, ki so bili pridobljeni v davčni preiskavi, so se prenesli v upravni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (peti odstavek 131. člena ZDavP-2), v katerem ima pritožnik polne procesne pravice, med drugim tudi pravico do kontradiktornosti in s tem do vpogleda v podatke, dokumente ter dokaze, ki so podlaga za odločitev davčnega organa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 0610-1625/2016-11 z dne 4. 8. 2016. Z njim je upravni organ zavrnil tožnikovo vlogo za vpogled v spis o davčni preiskavi št. 10/2009. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-21-229/2016-2 z dne 30. 9. 2016, tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bil sklep FURS izdan na podlagi 70. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v predpostopkovni preiskovalni fazi davčne preiskave, ki se je vodila po določbah 131. člena ZDavP-2. To pomeni, da sporni sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o tožnikovih pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Po podatkih spisa je tožnik šele v tožbi zahtevo za vpogled v spis davčne preiskave utemeljeval tudi na podlagi 30. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Vendar za sodno varstvo na tej podlagi niso izpolnjene procesne predpodstavke, saj je tožba preuranjena (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Tožnik bi moral vsaj v pritožbi zoper sklep upravnega organa prve stopnje kot upravljavca njegovih osebnih podatkov zahtevati vpogled vanje, toženka pa bi morala na tej podlagi pritožbo odstopiti v pristojno reševanje informacijskemu pooblaščencu (2. člen Zakona o informacijskem pooblaščencu, v nadaljevanju ZInfP). Šele zoper odločitev informacijskega pooblaščenca bi bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep vložil pritožbo, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do vseh izpostavljenih materialnopravno relevantnih tožbenih navedb in mu, kljub njegovi jasno izraženi zahtevi, ni dalo odgovora na vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji se ima pravico seznaniti z vsebino davčne preiskave. Napačna je navedba sodišča prve stopnje, da je vpogled v spis davčne preiskave zahteval pred začetkom davčnega postopka, saj je zahtevo podal, ko je bila zoper njega (po že izvedenem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora) že izdana dokončna odločba. Odločba je bila s sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 674/2014 z dne 3. 11. 2015 odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. Tako kot že v pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa in v tožbi tudi v pritožbi poudarja, da je vpogled v spis davčne preiskave zahteval zaradi zagotovitve sodelovanja v ponovljenem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora in uporabe pravnih sredstev zoper morebitno ponovno neugodno odločbo. Ker je postopek davčne preiskave eden izmed najbolj invazivnih postopkov, s katerimi se grobo posega v pravice fizične osebe, je neutemeljeno stališče sodišča, da se v tem postopku ni odločalo o njegovih pravicah s področja upravnega prava. Grobo je bilo poseženo v njegove pravice, saj je toženka očitno pregledala njegovo celotno notranjo sfero, sam pa želi zvedeti, katere podatke točno je zbrala ter na kakšen način. Zahteval je vpogled, seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, kar mu zagotavljajo že 38. člen Ustave Republike Slovenije, 139. člen ZDavP-2 in 34. člen Zakona o davčni službi. Pri tem je popolnoma nepomembno, ali toženka v zvezi s temi podatki vodi upravni spis ali ne in ali naj bi ti dokumenti vzpostavili upravno zadevo v smislu 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločitev sodišča je nenazadnje nezakonita tudi zato, ker je toženka o njegovi zahtevi odločila po vsebini, sodišče pa je tožbo zavrglo iz procesnih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter v celoti ugodi njegovemu zahtevku, podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo do vseh tistih tožbenih navedb, pomembnih z vidika predhodnega preizkusa tožbe. Pritožniku je pravilno in jasno pojasnilo, zakaj tožba zoper sklep, s katerim je prvostopenjski upravni organ tožene stranke zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v spis o davčni preiskavi, iz razlogov po 4. in 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ni dopustna.

7. Nepravilno je pritožnikovo stališče, da je njegova zahteva za vpogled v spis davčne preiskave utemeljena, ker je pri njem že v teku postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, in da mu mora biti zaradi zagotovitve sodelovanja v tem postopku in uporabe pravnih sredstev zoper morebitno ponovno neugodno odločbo, zagotovljen tudi vpogled v spis davčne preiskave, saj ima pravico vedeti, katere podatke in predvsem na kakšen način, je o njem zbrala tožena stranka.

8. Glede na to, da so se ugotovitve in morebitni za davčnega zavezanca obremenilni dokazi, ki so bili pridobljeni v davčni preiskavi, prenesli v upravni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (peti odstavek 131. člena ZDavP-2), ima pritožnik pravico do seznanitve z zahtevanimi podatki v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. V njem je namreč pridobil polne procesne pravice, med drugim pravico do kontradiktornosti in s tem do vpogleda v podatke, dokumente ter dokaze, ki so podlaga za odločitev davčnega organa.¹ Navedeno se zagotavlja z vpogledom v spis upravne zadeve oziroma njene dokumente na podlagi 82. člena ZUP. Vendar pritožnik take zahteve ni podal, saj jo je izrecno omejil na spis davčne preiskave (da bi preveril, kdaj je organ začel preiskavo, na kakšen način se je izvajala, kdo jo je izvajal in kateri podatki so bili zbrani), torej predpostopkovne faze pred uradnim (formalnim) začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora.² Vpogled v upravni spis in njegova vsebina tako nista predmet odločanja v tem upravnem sporu, zato pritožnik s sklicevanjem na svoje procesne pravice v postopku inšpekcijskega nadzora ne more uspešno izpodbiti sklepa sodišča prve stopnje. Povedano drugače: pritožnik z zahtevo za vpogled v spis davčne preiskave ni izčrpal pravice do vpogleda v spis upravne zadeve.

9. Kljub temu, da v pritožbi trdi drugače, pritožnik v zahtevku, ki ga je 15. 7. 2016 naslovil na prvostopenjski upravni organ, ni zahteval seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v smislu 30. člena ZVOP-1. V zahtevku se je namreč izrecno skliceval na domnevo nedolžnosti in pravico do seznanitve z obremenilnimi dokazi, varovanih v drugem in tretjem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), v pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa pa na 139. člen ZDavP-2. Svoje pravice na podlagi ZVOP-1 je uveljavljal šele v tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo in po presoji Vrhovnega sodišča tudi jasno obrazložilo, da za vsebinsko obravnavo tožbe zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa na podlagi ZVOP-1 niso podane procesne predpostavke (11. do 15. točka obrazložitve), ker je tožba preuranjena. Pri tem je pravilno upoštevalo določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na postopek seznanitve, z njim pa je med drugim povezana tudi določitev organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi njegovi zahtevi glede seznanitve z zahtevanimi podatki (prvi odstavek 2. člena ZInfP), ter pravilno navedlo, kateri akt je predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče tožbe ne bi smelo zavreči, ker naj bi toženka vsebinsko odločila o njegovi pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v evidenci finančnih preiskav. To ne drži, saj je upravni organ prve stopnje vidik vpogleda v omenjeno evidenco, ki je mogoč šele po pravnomočno končanem postopku inšpekcijskega nadzora, če ta ni začet, pa po zastaranju pravice do odmere davka (78. člen ZFU), uporabil v obrazložitvi le kot argument za zavrnitev vpogleda v spis davčne preiskave. Ne glede na to pa je povsem jasno, o čem je bilo odločeno s spornim sklepom upravnega organa prve stopnje - v izreku je bil zavrnjen vpogled v spis zadeve št. 10/2009, ne pa seznanitev s pritožnikovimi podatki v evidenci finančnih preiskav. V tem pogledu so omenjene pritožbene navedbe za dovoljenost tožbe nepomembne.

11. Za razsojo v obravnavani zadevi pa je nerelevantna tudi pritožnikova primerjava davčne preiskave s preiskavo, ki se opravlja na podlagi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, saj se mu vpogled v podatke, pridobljene v davčni preiskavi zagotavlja tako preko vpogleda v upravni spis zadeve kot tudi na podlagi ZVOP-1 (oziroma 78. člena ZFU, kjer se mu zagotavlja vpogled v evidenco finančnih preiskav, pod tam navedenimi pogoji).

12. Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in je ni vsebinsko presojalo, je neutemeljen pritožbeni očitek, da se ni opredelilo do vseh relevantnih tožbenih navedb in da je zato kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Zgolj nestrinjanje z razlogi za zavrženje ali njihovo nerazumevanje pa teh kršitev ne utemeljuje.

13. Ostale pritožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ ZDavP-2 v 139. členu med drugim posebej nalaga uradni osebi, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, da zavezanca za davek pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora pouči o pravici, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih v inšpekcijskem nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega nadzora, obvešča zavezanca za davek o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navede v zapisnik.
² V tem smislu Vrhovno sodišče npr. v sodbi X Ips 336/2013 z dne 8. 6. 2015 in sklepu I Up 179/2015 z dne 31. 8. 2016.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 179/2015
• VSRS Sklep I Up 337/2016
• VSRS Sklep I Up 319/2016