VSRS Sklep X Ips 151/2016

Jedro

Pomembno pravno vprašanje ni vprašanje, ki je zastavljeno na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno. Kolikor se to splošno vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZUSDDD v tretjem odstavku 1č. člena jasno določa, kateri primeri se štejejo za tako odsotnost. Začasen odhod na službovanje kot oficir JLA ni naveden med razlogi za upravičeno odsotnost, zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.

Četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD namreč v obravnavanem primeru ni relevanten, ker se nanaša na upravičeno odsotnost iz tretjega odstavka 1č. člena, tega pogoja pa revident ni izpolnil. To pomeni, da pogoja dejanskega življenja ni izpolnil niti za obdobje petih let, tako da izkazani poskusi vračanja, ki so po četrtem odstavku 1č. člena pomembni za izpolnjevanje dejanskega življenja v nadaljnjih petih letih, niso bistveni za odločitev v konkretni zadevi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper I. točko izreka odločbe Upravne enote Ljubljana, št. 214-12088/2013-13 z dne 28. 10. 2014. S to odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD). Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 2140-345/2014/3 (1312-12) z dne 11. 12. 2014 tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1)

6. Revident navaja, da gre v reviziji za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih:

1. „Ali je zakonita sodba, ki potrjujoč razloge iz upravne odločbe, tožniku najprej zanika, da bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva (češ da je zapustil RS že pred izbrisom), nato pa kot razlog zavrnitve navede, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev, pod katerimi izbrisani po ZUSDDD pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje? “

2. „Kaj pomeni, če je prizadeti kot oficir JLA z vojsko (svojim delodajalcem) odšel službovat v drugo državo (julija 1991), vendar je ostal v RS stalno prijavljen do 26. 2. 1992; če naj bi bilo za odločitev odločilen njegov odhod na začasno službovanje v tujino julija 1991: ali to pomeni „zapustitev države“ (v smislu ZUSDDD), kar bi pomenilo, da tožnik sploh ni bil izbrisan, ali pomeni samo začasen odhod na službovanje z namenom vrniti se k družini (kar je tožnik hotel narediti, a mu je to preprečevala uvrščenost na nezakonit spisek nezaželenih)?“

3. „Če je sodba tožnika obravnavala po kriterijih ZUSDDD za izbrisane, iz tega sledi, da v njej manjka ugotovitev, kdaj in kako je bil izbrisan.“

4. „Vprašanje očitne neustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po „izkazanih poskusih vračanja“ (četrti odstavek 1č. člen ZUSDDD).“

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s tako opredeljenimi vprašanji pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.

8. Prvo vprašanje je izpeljano iz trditve, ki ne drži. Sodba revidentu ne zanika, da je bil izbrisan, ampak le navaja, da njegov odhod iz Slovenije leta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Pomembno pravno vprašanje, ki bi Vrhovnemu sodišču narekovalo vsebinsko presojo revizije, tudi ni vprašanje pod zaporedno številko 2, saj je zastavljeno na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno. Kolikor se to vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZUSDDD v tretjem odstavku 1č. člena jasno določa, kateri primeri se štejejo za tako odsotnost. Začasen odhod na službovanje kot oficir JLA ni naveden med razlogi za upravičeno odsotnost, zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.

9. Vprašanje pod točko 3, ki je oblikovano kot trditev, se nanaša na dejansko stanje, ki ne more biti predmet revizijske presoje. Tudi četrto vprašanje v konkretnem primeru ni pomembno pravno vprašanje. Četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD namreč v obravnavanem primeru ni relevanten, ker se nanaša na upravičeno odsotnost iz tretjega odstavka 1č. člena, tega pogoja pa revident ni izpolnil. To pomeni, da pogoja dejanskega življenja ni izpolnil niti za obdobje petih let, tako da izkazani poskusi vračanja, ki so po četrtem odstavku 1č. člena pomembni za izpolnjevanje dejanskega življenja v nadaljnjih petih letih, niso bistveni za odločitev v konkretni zadevi.

10. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zatrjuje tudi odstop od sodne prakse. Pri tem navaja, da je sodišče prve stopnje v identični zadevi revidentove žene tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (I U 162/2015-8 z dne 27. 1. 2016) zaradi nebistvenih razlik v dejanskem stanju (žena je odšla na dopust k staršem v Vojvodino z namenom, da se jeseni vrne v RS). Revident ni izkazal zatrjevanega odstopa od sodne prakse, saj ni navedel, glede katerega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, naj bi izpodbijana odločitev odstopala, iz sodbe, ki jo je priložil, pa izhaja, da dejanska in pravna podlaga v obravnavani zadevi ni primerljiva z zadevo, na katero se sklicuje.

11. Ker uveljavljeni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

----

(1) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.

Datum zadnje spremembe:

29.12.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 311/2015
• VSRS Sklep X Ips 2/2015
• VSRS Sklep X Ips 327/2017