UPRS sodba I U 1036/2015

Jedro

Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije zavezancu za leto 2013 odmerila dohodnino od dobička iz kapitala v znesku 16.594,44 EUR, kar vse mora biti plačano v 30 dneh.

2. V obrazložitvi pojasnjuje, da je zavezanec v skladu z 326. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vložil napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013. V nadaljevanju se sklicuje na Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in citira njegov 97. člen. Pojasnjuje, da je iz pritožnikove napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2013 razvidno, katere vrednostne papirje je odsvojil, kakšna je bila njihova vrednost ob pridobitvi, datum odsvojitve in vrednost ob odsvojitvi. Zavezanec je v napovedi uveljavljal tudi znižanje pozitivne davčne osnove za izgubo v višini 44.829,00 EUR po vloženi napovedi z dne 10. 1. 2013 in v skladu z odločbo DT 06-42152-1100038. Davčni organ podatkom v napovedi glede višine uveljavljene izgube ni sledil, pač pa je upošteval izgubo pri odsvojitvi stanovanja, kot je bila ugotovljena z odločbo prvostopnega davčnega organa št. DT 06-42152-1100038 z dne 14. 3. 2013 in po kateri je bila ugotovljena izguba od odsvojitve nepremičnine v znesku 25.515,50 EUR in ne 44.829,00 EUR, kot je v napovedi uveljavljal tožnik.

3. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-05-118/2014-2 z dne 22. 6. 2015 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Navedlo je, da se v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZDoh-2 v letu za katerega se dohodnina odmerja, lahko medsebojno pobotajo vsi dobički in vse izgube dosežene z odsvojitvijo vseh vrst kapitala. V konkretni zadevi dejansko stanje obsega tudi pobot za izgubo, ki jo je pritožnik dosegel z odsvojitvijo stanovanja v letu 2013. Pojasnjuje, da se v postopku odmere dohodnine od davka od dobička iz kapitala davčna obveznost ne glede na to, ali gre za dobiček ali izgubo, ugotavlja z odločbo o odmeri davka. V primeru nestrinjanja z ugotovljeno višino davka ali doseženo izgubo, pa ima davčni zavezanec možnost uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev. V konkretni zadevi je odločba št. DT 06-42152-1100038 z dne 14. 3. 2013 pravnomočna odločba. To pa pomeni, da v njej ugotovljeno pravno dejstvo glede dosežene izgube ob odsvojitvi nepremičnine v znesku 25.515,50 EUR pomeni zavezujočo odločitev, ki je izven predvidenih postopkov z uporabo pravnih sredstev ni mogoče spreminjati. Predpogoj za uveljavljanje izgube v postopku pobota z doseženim dobičkom pri drugi odsvojitvi kapitala, je tako izdaja odločbe v davčnem postopku v zvezi z odsvojitvijo druge vrste kapitala, s katero je ugotovljena dosežena izguba. Po mnenju drugostopnega organa je tako edina relevantna podlaga za uveljavljanje dosežene izgube, že zgoraj citirana odločba davčnega organa z dne 14. 3. 2013. Pripominja še, da upoštevanje drugih podatkov glede odsvojitve omenjene nepremičnine v letu 2013, na odmero davka pri odsvojitvi vrednostnih papirjev v letu 2013, tako ne more vplivati.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve postopka in nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljenemu dobičku iz naslova odsvojitve poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. v višini 91.893,24 EUR ne nasprotuje. Meni pa, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno ugotovila znesek izgube iz naslova prodaje nepremičnine, ki jo je tožeča stranka uveljavljala na podlagi 97. člena ZDoh-2. Pojasnjuje, da je sporno stanovanje prodal po ceni 60.000,00 EUR, kar je razvidno iz prodajne pogodbe z dne 6. 1. 2013. Res je sicer, da je bila v odločbi o odmeri dohodnine z dne 14. 3. 2013 vrednost ob odsvojitvi določena drugače, saj je tožeča stranka zaradi nepoznavanja zakonodaje namesto dejanske pogodbene vrednosti ob odsvojitvi v znesku 60.000,00 EUR, navedla vrednost 82.847,20 EUR. To je storila iz razloga, ker je bila slednja kot osnova za obdavčitev določena v odločbi o odmeri davka na promet nepremičnin kot posledica uporabe določbe tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2). Napačno je tožnik nato mislil, da mora vrednost, kakršno je davčni organ ugotovil v postopku odmere davka na promet nepremičnin, navesti tudi v postopku o odmeri dohodnine od dobička od odsvojitve nepremičnine. Trdi, da bi ob pravilnem dejanskem stanju bilo potrebno ugotoviti, da je tožeča stranka v letu 2013 iz naslova prodaje nepremičnine ustvarila izgubo od odsvojitve kapitala v višini 44.829,00 EUR in ne 25.515,50 EUR, kot je bilo napačno ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Upoštevaje navedeno bi po njegovem tako izguba znašala 47.064,24 EUR, davek po 25% stopnji pa bi tako znašal 11.766,06 EUR.

5. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj njegovi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati zgolj davek v znesku 11.766,06 EUR, pri čemer je tožena stranka tožeči dolžna vrniti preplačan davek. Podrejeno naj sodišče njegovi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj tožeči stranki povrne preveč plačani davek v znesku 11.766,06 EUR s pripadki. V vsakem primeru pa naj tožena stranka tožeči povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki in DDV vred.

6. Tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb.

7. Ker so dejanske okoliščine relevantne za presojo tega upravnega spora nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V dani zadevi je bila tožniku odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala za leto 2013. Pri odmeri omenjene dohodnine ostaja za tožnika sporna višina izgube od prodaje nepremičnine (stanovanja). Na podlagi odločbe davčnega organa z dne 14. 3. 2013 je bila v navedeni zadevi ugotovljena izguba v znesku 25.515,50 EUR ob dejstvu, da je bila vrednost nepremičnine ob odsvojitvi ocenjena na 82.847,20 EUR. Po drugi strani tožnik meni, da bi morala biti ugotovljena in upoštevana izguba večja in sicer v znesku 44.829,00 EUR iz razloga, ker je v skladu s prodajno pogodbo vrednost nepremičnine ob odsvojitvi dejansko znašala le 60.000,00 EUR.

10. Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan. V konkretnem primeru to pomeni, da je pri ugotovljeni izgubi dolžan upoštevati odločbo z dne 14. 3. 2013 in v njej ugotovljeno izgubo pri prodaji spornega stanovanja. Ponovno odločanje o predhodnem vprašanju o katerem je že bilo odločeno, pa ni dovoljeno.

11. V ostalem se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami prvo in drugostopnega organa v delu, ki se nanaša v sporno pravno razmerje, strinja in jih na tem mestu ne ponavlja.

12. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

05.12.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1464/2015
• UPRS sodba I U 90/2016
• Sodba I Up 822/99