UPRS sodba I U 1110/2015

Jedro

Za razliko od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine, prvi odstavek 60. člena ZSZ/84 izrecno določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici za leto 2014 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju NUSZ), in sicer za nezazidano parcelo št. 522/1 k.o. ..., v znesku 503,68 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da odmera temelji na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Bled (Uradni list RS, št. 111/07, v nadaljevanju Odlok).

2. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pojasnjuje, zakaj meni, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine celotnega zemljišča, ki izpolnjuje predpisane pogoje za nezazidano stavbno zemljišče. Pri tem se sklicuje na 10. člen Odloka ter 60. člen ZSZ/84 in navaja, da niti ZSZ/84, niti Odlok ne določata, da je pri nezazidanem stavbnem zemljišču treba upoštevati dopustni način gradnje. Glede ugovora o nesorazmernosti obdavčitve in kršitve njene ustavne pravice pa tožnici pojasnjuje, da nima pristojnosti ugotavljati zakonitosti Odloka.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi podrobno pojasni potek postopka ter vsebino vlog, ki jih je podala. Vztraja, da je za namene poštene obdavčitve treba upoštevati ne samo površino zemljišča, temveč tudi dopustni način gradnje, kar se da pri pošteni izvedbi zakonskih določil doseči na različne načine (tudi z ustreznim številom točk in vrednosti točke). To izhaja iz 10. člena Odloka, po katerem je nezazidano stavbno zemljišče celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, kjer je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je dopustna gradnja objekta. Sklicuje se tudi na tretji odstavek 218. člena ZGO-1. Kljub temu, da toženka ni pristojna preizkušati ustavnosti odloka, meni, da bi morala pred izdajo odločbe preizkusiti, ali kombinacija odloka in občinskega sklepa o vrednosti točke zagotavlja izdajo zakonite in pravilne odločbe. Ker gre v konkretnem primeru za „nadomestilo za uporabo zemljišča“, stranka pričakuje v obrazložitvi odločbe tudi utemeljitev, na kakšni podlagi zahteva njen način uporabe zemljišča večje nadomestilo od uporabe zemljišča, ki je zazidano. Meni, da je bila zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično nesorazmerne obdavčitve kršena njena ustavna pravica do enakega obravnavanja pred zakonom, z nepotrebnim zavlačevanjem pa so ji bili povzročeni dodatni stroški, povezani s pripravo dokumentov v pritožbenem postopku. Predlaga odpravo odločb organa prve in druge stopnje.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo 404. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izda davčni organ odločbo o NUSZ na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki velja na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. V tej zadevi je treba uporabiti določbe Odloka, ki je bil izdan na podlagi prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 in naslednji, v nadaljevanju ZSZ ), pri njihovi razlagi in presoji, ali je v zadevi sploh dopustno odmeriti NUSZ, pa je treba upoštevati določbe ZSZ/84 (Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) in Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

7. ZGO-1 v tretjem odstavku 218. člena določa, katera zemljišča se od dneva njegove uveljavitve štejejo za nezazidana stavbna zemljišča, od katerih je mogoče odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Temeljni kriterij za to je, da je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem dopustna gradnja stanovanjske ali poslovne stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, z izjemo stavb in objektov za potrebe javnih služb in javne uprave. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 47/04 - ZGO-1A) so bili zaradi uskladitve opredelitve zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča z drugo alinejo prvega odstavka 218.b člena natančneje (dodatno) opredeljeni kriteriji, ki jih morajo zemljišča (zemljiške parcele) iz tretjega odstavka 218. člena izpolnjevati, da so lahko določena kot nezazidana stavbna zemljišča, za katera se plačuje nadomestilo. Poleg temeljnega pogoja iz 218. člena ZGO-1 je zakonodajalec z drugo alinejo prvega odstavka 218.b člena predpisal še dva dodatna pogoja. Prvi je komunalna opremljenost, kar pomeni, da gre za zemljiške parcele, za katere so zagotovljeni oskrba s pitno vodo in z energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov z njih ter dostop na javno cesto. Drugi (kumulativni) pogoj pa je, da gre za zemljišča, ki ležijo znotraj območja, za katerega je občina predpisala plačilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

8. V zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 522/1 k.o. ..., površine 933 m2, ki je skladno z veljavnimi prostorskimi akti opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju za stanovanja oz. eno in dvostanovanjske stavbe, da je komunalno opremljeno ter da gre za zemljišče, za katerega je občina predpisala plačilo za uporabo stavbnega zemljišča. Sporno pa je, ali je pravilna odločitev toženke, ko je odmerila nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča od celotne tožničine zemljiške parcele in ne zgolj od dela, ki bi ga bilo mogoče skladno z veljavnimi prostorskimi akti pozidati.

9. Obveznost plačila NUSZ je določena v VI poglavju ZSZ/84, ki se v tem delu uporablja v skladu s 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014.

10. Za razliko od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84), prvi odstavek 60. člena ZSZ/84 izrecno določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Smiselno enako določata tudi tretji odstavek 218. člena ZGO-1 in Odlok.

11. Tretji odstavek 218. člena ZGO-1 med drugim določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Kaj opredeljuje pojem „zemljišče“, izhaja iz drugega odstavka 2. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki ga je treba uporabiti v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZGO-1, in sicer je to zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.

12. Da je pri odmeri nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča treba upoštevati celotno površino zemljiške parcele, in ne zgolj površino, ki bi jo bilo v skladu z veljavnimi prostorskimi akti dopustno pozidati, pa je razvidno tudi iz prvega odstavka 218.č člena ZGO-1, v katerem je določeno, da občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča podatke o površini zemljiških parcel pridobi iz evidenc zemljiškega katastra.

13. Smiselno enako določa tudi Odlok, ki v 2. točki 10. člena izrecno določa, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, kjer je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je dopustna gradnja objektov pod 1. točko tega člena.

14. Glede na jasne citirane določbe, iz katerih tudi po presoji sodišča izhaja, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča od celotne površine nezazidanega zemljiške parcele, ki je v lasti posameznega zavezanca, in ne zgolj od površine, ki bi jo bilo dopustno v skladu z veljavnimi prepisi pozidati, je pravilna odločitev toženke, ko je pri obračunu nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 522/1 k.o. ... upoštevala površino celotne parcele, ki ni sporna, in sicer 933 m2.

15. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, ki smiselno nakazuje na nezakonitost oziroma neustavnost Odloka, ki ga tožnica utemeljuje z neenakim obravnavanjem lastnikov glede na pozidanost stavbnih zemljišč.

16. ZSZ/84 v 61. členu daje pooblastilo občini, da v svojem predpisu določi merila za obračun nadomestila, in sicer v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo, ki ga sklenejo občine, pri čemer upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave; lego, namembnost in smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Na podlagi tega so občine v 4. členu Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86, v nadaljevanju Dogovor), določile, da bodo pri določanju višine nadomestila upoštevale naslednja merila: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami; lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.

17. V točki b) 6. člena Dogovora so določile, da bodo pri namembnosti zemljišča upoštevale opredelitev namena po srednjeročnem družbenem planu občine ter po zazidalnem ali ureditvenem načrtu (1. alineja) in neskladnost obstoječega namena s predvidenim namenom po prejšnji alineji (2. alineja).

18. Glede na navedeno ni v nasprotju s citiranimi predpisi ureditev, kjer je na območju, namenjenem stanovanjski zazidavi, uporabniku nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjeno višje NUSZ, kot uporabniku zazidanega stavbnega zemljišča. Uporabnik nezazidanega zemljišča, na območju, namenjenem stanovanjski zazidavi, namreč zemljišča ne uporablja v skladu z namenom, določenim s prostorskim aktom občine. Za različno obravnavanje nezazidanih stavbnih zemljišč v primerjavi z zazidanimi stavbnimi zemljišči torej obstaja razumen razlog in glede na navedeno ni arbitrarno, zato ni kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS).

19. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

13.10.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1265/2015-24
• sodba I U 2264/2011
• sodba U 1431/2000