VSRS Sklep X Ips 311/2015

Jedro

Iz določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska (premoženja oziroma dohodka), ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku. Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija dobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov izterjala od nje (prvi odstavek 48. člena ZBPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1338/2013-22 z dne 11. 6. 2015, in zoper sklep Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1923/2012-26 z dne 11. 6. 2015. S prvim sklepom je bilo tožnici naloženo, da Republiki Sloveniji povrne 700,25 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, z drugim pa, da ji povrne 417,85 EUR.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1)

7. Iz revizije izhaja vprašanje, ali je upravičenec do brezplačne pomoči dolžan povrniti Republiki Sloveniji stroške, izplačane iz brezplačne pravne pomoči, le iz naslova prisojenih (pravdnih) stroškov konkretnega postopka, ali iz naslova celotnega pridobljenega dohodka (torej tudi prisojene odškodnine in zamudnih obresti)?

8. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno ali če se vprašanje nanaša zgolj na splošno razlago

pravnih

institutov

oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem.(2)

9. Prav takšno je vprašanje, ki ga postavlja revidentka. To vprašanje po vsebini predstavlja vprašanje razlage določb 48. člena ZBPP. Prvi odstavek tega člena jasno določa, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke na podlagi 46. člena tega zakona. Po tretjem odstavku 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. S tem ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke (četrti odstavek istega člena).

10. Iz določbe tretjega odstavka torej jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči (revidentka) dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska (premoženja oziroma dohodka), ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku. Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija dobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov izterjala od nje (prvi odstavek 48. člena ZBPP). Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov nasprotne stranke prejela revidentka in ne Republika Slovenija, je ta od revidentke upravičena terjati celotni znesek založenih stroškov in ne samo razlike med dejansko plačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki bi ga prejela od revidentkine nasprotne stranke.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča so navedene določbe ZBPP jasne in ne potrebujejo dodatne razlage, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

----

(1) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.

(2) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010, X Ips 206/2012 z dne 26.09.2012, X Ips 44/2013 z dne 26.02.2014, X Ips 253/2013 z dne 30.01.2014.

Datum zadnje spremembe:

19.09.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 2/2015
• VSRS Sklep X Ips 327/2017
• VSRS Sklep X Ips 151/2016