UPRS sklep I U 1633/2015

Jedro

Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločbe. V obravnavanem primeru je bila tožba poslana priporočeno po pošti več kot leto dni po izteku navedenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.

Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Zato je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 19. 11. 2015 vložil tožbo zoper odločbo, s katero pristojni organ Zavoda za prestajanje kazni zapora A. ni ugodil njegovi prošnji, da se mu omogoči dopisovanje z B.B. kot drugo osebo oziroma osebo, ki ni ožji družinski član. V tožbi navaja, da je odločba nepravilna in nezakonita ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo spremeni in predlagano dopisovanje dovoli. Hkrati predlaga sodišču, da izda začasno odredbo, s katero se B.B. dovoli obiskovanje tožnika v Zavodu in ostale stike s tožnikom.

2. Sodišče je tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo v odgovor toženi stranki.

3. Po prejemu odgovora na tožbo in začasno odredbo ter po prejemu upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je tožba vložena prepozno.

4. Skladno z določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5. Iz vročilnice, ki je v upravnih spisih, je razvidno, da je tožnik prejel odločbo druge stopnje, s katero je bil končan upravni postopek (odločbo Generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij št. 720-21/2009/37 z dne 1. 9. 2014), 5. 9. 2014. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločbe in je tako potekel še v letu 2014. Iz tožbe oziroma sodnega spisa tudi dovolj jasno sledi, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 19. 11. 2015 in torej več kot leto dni po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče ravnati skladno s citiranimi zakonskimi določbami in na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom iz I. točke izreka kot prepozno zavreči.

6. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do vsebinskih navedb v tožbi ni opredeljevalo.

7. Ker je sodišče sklenilo, da v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, pa tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč možno samo ob dopustnosti upravnega spora. In ker po že povedanem upravni spor ni dopusten, je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe kot nesposobno za obravnavanje s sklepom iz II. točke izreka zavrglo.

8. Odločitev o stroških iz III. točke izreka temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 227/2020-10
• UPRS sklep I U 60/2015
• UPRS Sklep I U 234/2019-8