UPRS sodba I U 738/2015

Jedro

S pritožbo zoper sklep o izvršbi in posledično s tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe, ki je bila tožeči stranki izdana na podlagi 175. člena ZDavP-2. Uveljavljajo se lahko le ugovori, ki se nanašajo na izvršbo. Tožeča stranka ugovarja obstoju terjatve po sklepu o davčni izvršbi na terjatev dolžnika in s tem (posredno) zakonitosti izvršilnega naslova. To niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v tem postopku, temveč gre za ugovore, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato jih že davčni organ utemeljeno zavrne kot nepomembne za izpodbijano odločitev, iz istih razlogov pa enake tožbene ugovore zavrača tudi sodišče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom zoper tožečo stranko začel davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na podlagi izvršljive odločbe št. DT 42914-9088/2012,23 11-3201-02 z dne 8. 7. 2014 v znesku 6.692,16 EUR.

2. Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-29-65/2015-2 z dne 8. 4. 2015 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih po pregledu spisov ugotavlja, da tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik ni ravnala po sklepu o izvršbi na denarno terjatev dolžnice A. d.o.o., zato ji je prvostopni organ v skladu s 175. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) z odločbo DT 42914-9088/2012,23 11-3201-02 z dne 8. 7. 2014 naložil plačilo zneska, ki je enak znesku zarubljene terjatve (6.692,19 EUR), in ker obveznosti po odločbi ni poravnala, je na njeni podlagi izdal izpodbijani sklep. Ta je pravilen in izdan v skladu z določbami ZDavP-2, na katere se sklicuje prvostopni davčni organ v obrazložitvi.

3. V zvezi s pritožbenimi ugovori drugostopni organ tožeči stranki pojasni, da se v postopku s pritožbo ugotavlja izključno pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je preizkusil le pogoje za njegovo izdajo, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje obstoja terjatve po sklepu o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnice z dne 22. 2. 2013, pa kot nepomembne za odločitev zavrnil. V zvezi s pritožbo tožnici pojasni še, da v skladu s 155. členom ZDavP-2 niso podani pogoji za ustavitev davčne izvršbe in da o predlogu za zadržanje postopka davčne izvršbe odloča prvostopni organ samo po uradni dolžnosti, kadar oceni, da so podani pogoji v skladu s četrtim odstavkom 157. člena ZDavP-2.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja razloge, zaradi katerih vztraja pri utemeljenosti ugovora, ki ga je zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika vložila kot dolžnikov dolžnik. Iz razlogov, ki jih navaja, prej pogojna terjatev ne obstaja več, zato tožeča stranka ne dvomi v uspeh v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I U 1186/2014 in v utemeljenost (in smotrnost) predlagane ustavitve izvršilnega postopka oziroma podredno odloga izvršbe do odločitve Upravnega sodišča v navedeni zadevi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se v celoti strinja z razlogi davčnih organov prve in druge stopnje in se zato po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

8. S pritožbo zoper sklep o izvršbi in posledično s tožbo v upravnem sporu, katerega predmet je presoja njegove pravilnosti in zakonitosti, ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDav-2), v obravnavanem primeru odločbe, ki je bila tožeči stranki izdana na podlagi 175. člena ZDavP-2. Uveljavljajo se lahko le ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, teh pa tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja, pač pa ugovarja obstoju terjatve po sklepu o davčni izvršbi na terjatev dolžnika in s tem (posredno) zakonitosti izvršilnega naslova. To pa niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v tem postopku, temveč gre za ugovore, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki ga je tožeča stranka po podatkih spisov in po navedbah v tožbi sicer vložila in o katerem je bilo tudi že odločeno (glede na vloženo tožbo je bil ugovor očitno zavrnjen). Zato že drugostopni organ pritožbene ugovore v tem delu utemeljeno zavrne kot nepomembne za odločitev, iz istih razlogov pa enake tožbene ugovore zavrača tudi sodišče.

9. Ker je torej izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, sodišče pa bistvenih kršitev pravil postopka tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. O stroških postopka je odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, ki so pomembna za odločitev, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

18.04.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 173/2015
• UPRS sodba I U 477/2015
• UPRS sodba I U 1467/2016