<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba I U 161/2015

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.161.2015
Evidenčna številka:UL0011497
Datum odločbe:06.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Alenka Praprotnik (preds.), Petra Stanonik Bošnjak (poroč.), Zdenka Štucin
Področje:DAVKI
Institut:odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme

Jedro

Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrgel tožnikov zahtevek za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo ter zavrnil zahtevek tožnika za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo dolga iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, prispevkov za zaposlovanje, prispevkov za starševsko varstvo, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, davka na dodano vrednost, nadomestila za uporabo stavbnega zemljiška, glob za kršitve predpisov države ter stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bil tožnikov zahtevek zavržen na podlagi 3. odstavka 159. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih. Tožnikov naslednji zahtevek pa je prvostopni organ presodil v skladu s 1. odstavkom 101. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in v skladu s Pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Ugotovljeno je bilo, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu z A.A. in B.B. Upošteval, da je tožnik opravljal dejavnost v C.C. s.p. ter tako prišel do podatka, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znašal 545,94 EUR, kar presega višino dohodkov za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačila dolga.

3. Drugostopni davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. Tudi po mnenju organa druge stopnje je tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana večji, kot zahteva limit za odobritev beneficija odpisa, delnega odpisa oziroma obročnega plačila dolga. Zavrnil je tudi tožnikov ugovor, da ne živi v skupnem gospodinjstvu z mamo in sestro kot pritožbeno novoto. Ne glede na navedeno, pa tožniku pojasni, da tudi če bi upoštevali samo njegov dohodek iz naslova plače v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge v znesku 3.374,42 EUR in dohodek iz naslova pologov na TRR v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge v znesku 515,51 EUR, kar tožnik ni izpodbijal v svoji pritožbi, bi povprečni mesečni dohodek znašal 605,36 EUR in bi bil cenzus za odpis, odlog oziroma obročno plačilo prav tako presežen. Kot pritožbeno novoto drugostopenjski organ prav tako zavrne tožnikov ugovor, da plačuje 200,00 EUR mesečne preživnine za mladoletnega sina, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in sodišče prosi, da upošteva njegova plačila preživnine za mladoletnega sina. Pove, da je pošten državljan, ki bo svoj dolg plačal, dohodke je prijavljal, ko je imel podjetje, ki ga je zaprl, ker je imel več stroškov kot prihodkov. Sodišču predlaga, naj na Centru za socialno delo D. preveri, da je oče mladoletnega sina in da plačuje mesečno preživnino. Sodišče prosi za ugodno rešitev tožbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določbah 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli odpis ali delni odpis plačila davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Podrobnejše kriterije za odpis ali delni odpis določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.

8. Merila za odpis in delni odpis davčnega dolga so določena v 37. členu Pravilnika. Tako davčni organ lahko odpiše ali delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska oziroma 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo in pod pogojem, da obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati s premoženjem in prihranki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

9. V konkretnem primeru ni sporno, kakšni so tožnikovi prihodki oziroma pologi na TRR, ki se upoštevajo pri njegovem obračunu mesečnih prihodkov. Zato je davčni organ pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno odplačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina v znesku 200,00 EUR, davčni organ upravičeno ni upošteval v postopku na prvi stopnji, saj ti podatki ne izhajajo nikjer iz upravnih spisov. Sodišče tožniku pojasnjuje, da plačevanje prežvnine skladno z 2. in 3. odstavkom 31. člena Pravilnika zmanjšuje njegov mesečni dohodek in da bi to lahko vplivalo na drugačno odločitev glede ugodnejšega načina plačila davčnega dolga, vendar mora omenjeno dejstvo tožnik uveljavljati in ga tudi dokazati. Dokazno breme je torej na strani tožnika (dokazila o plačilu preživnine). Omenjeno dejstvo tožnik lahko, kot že rečeno, uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo.

10. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg5OTIz