UPRS sklep I U 835/2015

Jedro

Tožnici na stopnji verjetnosti nista izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi jo bilo z zadržanjem izvrševanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča treba preprečiti, zato je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe ob uporabi določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožnici sta 12. 6. 2015 vložili tožbo zoper dokončno odločbo Območne geodetske uprave Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ), s katero je odločeno, da se v katastrski občini ... kot urejeni evidentirajo deli mej parcele 1063 s sosednjimi parcelami 229/4 (dotik), 232/3, 233/6, 233/5, 233/2, 235, 238/1, 240/1, 247/1, 249, 252, 254, 255, 1060, 256, 259, 260, 250/1, 250/2, 250/3, 267, 266/1, 268/2, 271/1, 269, 1064/1, 279/1, 279/2, 279/3, 278/1 in 278/3. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenih delov mej parcele 1063 s sosednjimi parcelami v k.o. ... vložila Občina A. ter da sta tožnici v postopku sodelovali kot lastnici sosednjih parcel. Tožnici v tožbi navajata, da sta na mejni obravnavi nasprotovali predlagani meji in pokazali svojo mejo, pri čemer sta navedli, da njun vodnjak stoji na njuni zemlji ter ne na poti, kar pa v zapisniku mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata, ni navedeno. To pa po mnenju tožnic pomeni, da jima ni bila dana možnost udeležbe na mejni obravnavi. Tudi ministrstvo ni vsebinsko obravnavalo zadeve ter je zavrnilo njun dokazni predlog, zato tožnici menita, da jima ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Vztrajata pri tem, da sta svojo mejo pokazali. Sodišču predlagata, naj izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne organu v nov postopek. Zahtevata pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Hkrati s tožbo sta tožnici vložili tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlagata, naj do končne odločitve v zadevi zadrži izvrševanje izpodbijane prvostopenjske odločbe, ker obstaja velika nevarnost, da bo javna pot tekla preko vodnjaka v lasti tožnic in ga poškodovala.

Toženka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

Uvodoma sodišče navaja, da je opravilo predhodni preizkus, v katerem je ugotavljalo, ali so podane procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni našlo razlogov iz 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in tudi ne drugih, zaradi katerih bi tožba ne bila sposobna za meritorno obravnavo, prav tako ne drugih razlogov, zaradi katerih bi ne bila sposobna za meritorno obravnavo zahteva za izdajo začasne odredbe.

Ob meritorni obravnavi pa je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku tega člena pa tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

V obravnavani zadevi tožnici predlagata izdajo odložitvene začasne odredbe – torej naj sodišče z začasno odredbo zadrži izvršitev izpodbijane odločbe, s katero je odločeno, da se v zemljiškem katastru v k.o. ... kot urejeni evidentirajo deli mej parcele 1063 s sosednjimi parcelami, med drugim s parcelami 279/1. 279/2, 279/3 in 267, v zvezi s katerimi sta tožnici kot (so)lastnici sodelovali v postopku.

Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti za izdajo odložitvene začasne odredbe izpolnjen, nastanek težko popravljive škode, ki naj bi tožniku z izvršitvijo izpodbijanega posamičnega akta nastala, izkazan na stopnji verjetnosti. Zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok, določen v petem odstavku 32. člena ZUS-1, mora tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter da je taka škoda zanj težko popravljiva. Tožnik v celoti nosi trditveno in dokazno breme, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi izkaže sodišču – na stopnji verjetnosti - nujnost zadržanja izvršitve posamičnega akta, ki ga s tožbo izpodbija.

Tožnici v zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče zadrži izvršitev izpodbijane odločbe, navajata zgolj, da obstaja velika nevarnost, da bo javna pot tekla preko vodnjaka v lasti tožnic in ga poškodovala. Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se sicer na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju urejene meje meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena (prvi odstavek 41. člena). Na zahtevo lastnika parcele in na podlagi podatkov zemljiškega katastra pa se urejena meja (lahko) označi v naravi z mejniki; označitev izvede geodetsko podjetje in o času izvedbe obvesti lastnike sosednjih parcel (prvi odstavek 44. člena ZEN). Kar pomeni, da v izvrševanju izpodbijane odločbe lahko pride do označitve urejene meje v naravi tako, kot je o meji s to odločbo odločeno, in ki ji tožnici v delu, ki se nanaša na parcele v njuni (so)lasti, nasprotujeta. Vendar pa tožnici nista izkazali, da poteka meja, kot je bilo o njej odločeno, preko vodnjaka na njuni parceli, nista niti navedli, na kateri parceli naj bi stal vodnjak in tudi ne izkazali nevarnosti, da naj bi se urejena meja označila v naravi tako, da bi potekala preko vodnjaka in da naj bi se po meji, ki naj bi potekala preko vodnjaka, vzpostavila v naravi pot, ob uporabi katere bi se vodnjak lahko poškodoval. Glede na to pa na stopnji verjetnosti nista izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi jo bilo z zadržanjem izvrševanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča treba preprečiti.

Ker tožnici nista izkazali že temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe, je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe ob uporabi določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

16.12.2015

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 592/2004
• UPRS Sklep II U 132/2020-11
• UPRS Sklep II U 121/2020-10