Sklep II Ips 314/93

Jedro

Da M. zaradi slabovidnosti ni mogla brati, je bilo znano že v prvotnem postopku in zato ta navedba v predlogu za obnovo postopka ne predstavlja novega dejstva. Revizijske navedbe o slepoti M. torej govorijo o dejstvu, ki je bilo vseskozi znano in ki ga je sodišče upoštevalo ter je zato ugotavljalo, ali je bila M. seznanjena z vsebino pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev izročilne pogodbe z dne 20.8.1981, ki so jo dne 25.9.1981 podpisali M. M. ter M. B. in A. B. Ugotovilo je, da je toženec delno izpolnjeval svoje obveznosti po tej pogodbi, kolikor pa jih ni, mu je to preprečila izročevalka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno.

S predlogom, vloženim pri sodišču prve stopnje dne 20.5.1991, predlaga tožnica obnovo postopka. Sklicuje se na na strokovno mnenje Univerzitetne očesne klinike v Ljubljani z dne 19.4.1991 in navaja, da je bila njena mati M. M. v času, ko je kot izročevalka podpisala izpodbijano pogodbo, slepa. Tedaj z vsebino pogodbe ni bila seznanjena.

Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo. Ugotovilo je, da se predloženo strokovno mnenje nanaša na stanje vida M. M. pred operacijo, pogodbo pa je podpisala po operaciji, ko se ji je vid izboljšal. Z vsebino pogodbe je bila seznanjena. Tožba je bila vložena zaradi spremenjenih odnosov izročevalke do toženca. Zato ne gre za okoliščine, ki bi lahko predstavljale obnovitveni razlog po 9.točki 421.čl. ZPP.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje. Ugotovilo je, da je bila tožničina mati seznanjena z vsebino pogodbe, čeprav je zaradi slabega vida ni mogla prebrati. To izključuje zmoto izročevalke o vsebini pogodbe.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Navaja, da bi moralo sodišče glede na novo dokumentacijo sprejeti drugačno odločitev. Pokojna M. ni vedela, kaj podpisuje. Glede na časovni razmak med dnem sestavitve pogodbe in njenim podpisom, istovetnost pogodbe ni dokazana. M. ne bi podpisala tvegane pogodbe. Priča A. Ž. je potrdila, da obveznosti do izročevalke ni izpolnjevala. Vprašanje je, ali je mogoče priznati pogodbo, ki jo je podpisala slepa oseba, ki ni bila seznanjena z njeno vsebino. Predlaga, da revizijsko sodišče oba sklepa razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo opozarja, da v reviziji sploh ni navedeno, katere revizijske razloge uveljavlja revidentka. Dejansko le polemizira z dokazno oceno. Sicer pa že v predlogu za obnovo ni navajala novih dejstev.

Javno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Prvotna tožnica M. M., namesto katere je po njeni smrti v pravdo vstopila sedanja tožnica, je zaslišana kot stranka na obravnavi dne 28.8.1987 izjavila, da ji je pogodbo, ko jo je podpisala, prebral odvetnik. Tako je navajala tudi prvotna toženka v svojem odgovoru na tožbo. Da M. zaradi slabovidnosti ni mogla brati, je bilo znano že v prvotnem postopku in zato ta navedba v predlogu za obnovo postopka ne predstavlja novega dejstva. Revizijske navedbe o slepoti M. torej govorijo o dejstvu, ki je bilo vseskozi znano in ki ga je sodišče upoštevalo ter je zato ugotavljalo, ali je bila M. seznanjena z vsebino pogodbe. O tem pa se ugotovitve sodišča razhajajo s sedanjimi trditvami tožnice. Tožnica v nasprotju s podatki spisa navaja, da M. ni vedela za vsebino pogodbe, ker je ni mogla prebrati. Ta trditev se ni izkazala za točno, strokovno mnenje strokovnega kolegija Univerzitetne očesne klinike Ljubljana z dne 19.4.1991 pa na ugotovitev, ali je M. poznala vsebino pogodbe, ne more vplivati. Če bi se to mnenje nanašalo na čas, ko je M. pogodbo podpisala, bi lahko dokazovalo samo to, da M. pogodbe ni mogla sama prebrati, ne pa tudi, da je s pogodbo ni seznanil kdo drug; prav to pa je M. sama potrdila, ko je bila v dokazne namene zaslišana kot stranka. Revizijske trditve, da A. Ž. ni izpolnjevala izročilne pogodbe, so neupoštevne ne le, ker gre za izpodbijanje dejanske podlage (3. odst. 385.čl. ZPP), ampak tudi zato, ker se sploh ne nanašajo na toženca. Proti A. Ž. pa je tožnica tožbo umaknila, zato razlogov za razvezo pogodbe proti njej ne more z uspehom uveljavljati nasproti tožencu.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10.točke drugega odst. 354.čl. ZPP (386.čl. ZPP v zvezi s 4. odst. 400.čl. ZPP). Razlogov, ki jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti ni, v reviziji pa drugi razlogi niso posebej navedeni, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166.čl. in na 1. odst. 155.čl. ZPP. Navedbe tožene stranke v njenem odgovoru na revizijo so sicer točne, vendar gre za očitne okoliščine. Zato odgovor ni doprinesel k rešitvi zadeve. Stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožena stranka sama.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 147/2000
• Sklep II Ips 629/2000
• sodba II U 189/2010