UPRS sodba IV U 42/2014

Jedro

Ker je davčni organ v enoletnem roku od izbrisa družbe z obvestilom o neplačanem davku zoper tožnika uveljavljal zahtevek za plačilo neporavnanih obveznosti, je bil s tem pretrgan petletni zastaralni rok po tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2013 je bil tako tako izdan v zakonskem roku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom je odločeno, da se dolžniku A.A., ...(tožnik v tem sporu), kot ustanovitelju oziroma družbeniku izbrisane pravne osebe B. d.o.o., davčna številka ..., opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 29. 1. 2013: glavnica 3.933,00 EUR; zamudne obresti do 29. 1. 2013 777,93 EUR; stroški davčne izvršbe 25,00 EUR; skupaj 4.735,93 EUR. V nadaljnjih točkah izreka so določeni načini izvršbe in odločitev o stroških postopka ter pravnih sredstvih. V obrazložitvi davčni organ navaja, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom št. 2010/2544 z dne 21. 1. 2010, objavljenem dne 21. 1. 2010 na portalu AJPES, izbrisalo iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, po uradni dolžnosti pravno osebo B. d.o.o. Pravna oseba je imela ob izbrisu zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz priloženega seznama izvršilnih naslovov. V skladu s 441. členom ZFPPIPP, z izbrisom iz sodnega registra, pravna oseba preneha. Če je imela pravna oseba ob njenem prenehanju neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. V nadaljevanju navaja določbo 442. člena tega zakona, ki določa kdo je aktivni družbenik. V desetem odstavku 442. člena tega zakona je določeno, da zahtevek upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane pravne osebe, zastara v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Ker je bil A.A. ob izbrisu pravne osebe njen edini družbenik in imetnik glasovalnih pravic in je imel s tem možnost vpliva na njeno upravljanje in poslovanje (100% delež glasovalnih pravic) in ni davčnemu organu predložil dokazov, da pri izbrisani pravni osebi pred njenim izbrisom ni imel vpliva na njeno opravljanje in poslovanje, je odgovoren za obveznosti družbe po njenem izbrisu.

2. V nadaljevanju davčni organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določajo davčno izvršbo. Priloga izpodbijani odločbi je tudi seznam izvršilnih naslovov z dne 29. 1. 2013, na podlagi katerih je bil sklep izdan.

3. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa ter navaja določbe ZFPPIPP, ki določajo v 7. poglavju pravne posledice prenehanja zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Navaja, da je bila zavezancu dne 13. 11. 2010 opravljena vročitev Obvestila o neplačanem davku št. DT 4295-1/2010-199 (04062-01) z dne 12. 11. 2010. To so bile terjatve, ki se od zavezanca terjajo z izpodbijanim sklepom. Zoper njega ne uveljavljajo pravočasno, torej v roku enega leta v skladu z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP. Tudi ni nastopilo zastaranje po določbah ZDavP-2 (125. in 126. člena). Najstarejša obveznost je iz leta 2007, terjana pa je bila pred iztekom 5 letnega relativnega zastaralnega roka in sicer s sklepom o davčni izvršbi št. DT 4295-15/2011-18 (04062-01) z dne 14. 2. 2011. Ta je bil (pri)tožniku dne 17. 3. 2011 vložen v hišni predalčnik.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da poziv tožniku, naj plača obveznosti izbrisane družbe ali predloži dokaze, ni začetek postopka za plačilo terjatve zoper izbrisano družbo zoper tožnika. ZDavP-2 izrecno določa, da se postopek davčne izvršbe začne s sklepom o davčni izvršbi in ne s pozivom. Očitno je to znano tudi toženi stranki, saj ga sicer v pozivu k plačilu ne bi pozvala k predložitvi dokazov, da ni aktivni družbenik. V nasprotnem primeru bi takoj izdala sklep o izvršbi na tožnikova sredstva. S takšnim pozivom ni tožnik postal stranka v postopku davčne izvršbe. Stranka postane oseba takrat, ko njeno sodelovanje ali njeno nesodelovanje v postopku, za njo ustvarja pravice ali pravne obveznosti. S pozivom za tožnika niso nastale nobene obveznosti. Zakon namreč izrecno določa, da v postopku davčne izvršbe zoper konkretno osebo pravne posledice nastanejo le na podlagi sklepa o davčni izvršbi, ne pa opomina, poziva ali česa podobnega. Tožnik predlaga, da se obe upravni odločbi razveljavita, in da se toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka, ki jih v nadaljevanju specificira.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in dodaja, da za uveljavljanje terjatve zoper družbenika ni potrebna izdaja sklepa o izvršbi, ker to ne izhaja iz ZFPPIPP. Prilaga sodbo Upravnega sodišča RS II U 422/2012-8 z dne 11. 9. 2013.

6. V vlogi z dne 31. 3. 2014 tožnik poudarja, da ko se tožena stranka sklicuje na določbo 126. člena ZDavP-2, ki določa, da tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil tožnik obveščen, ima prav, v kolikor bi davčno izvršbo nadaljevala zoper davčnega dolžnika. V tem primeru je bila to pravna oseba B. d.o.o. Povsem drug pravni položaj je, ko zavezanec za plačilo ni davčni dolžnik. Ustanovitelj izbrisane družbe vstopi v razmerje z davčno upravo in postane davčni dolžniki šele s trenutkom, ko davčna uprava začne z davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi zoper konkretnega ustanovitelja. Obvestilo osebi, ki ni davčni zavezanec, zato ne prekine enoletni zastaralni rok, v katerem bi davčni organ moral začeti postopek družbenika izbrisane družbe. Sklep o davčni izvršbi pa je bil v tem primeru izdan po preteku enoletnega zastaralnega roka.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Obravnavana zadeva se nanaša na obveznost tožnika kot družbenika družbe B. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določbe ZFPPIPP. Izbris družbe je bil objavljen dne 21. 1. 2010 na portalu AJPES. Ni sporno, da je bil tožnik v času izbrisa edini družbenik izbrisane družbe s 100% glasovalnimi pravicami. Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih 2. letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da je izbrisana pravna oseba pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljali najmanj 25% vseh glasovalnih pravic. O tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V spornem primeru, tožnik navedenemu statusu v družbi ni ugovarjal. Tako je tožnika šteti za aktivnega družbenika družbe B. d.o.o., in je zato kot edini družbenik odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.

9. Neplačane obveznosti izbrisanih družb lahko upniki od aktivnih družbenikov uveljavljajo le v roku, ki ga določa zakon. Po določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki se uporablja za družbe, izbrisane do dne 15. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C), zastarajo zahtevki upnikov do (solidarno) odgovornih aktivnih družbenikov v enem letu po objavi izbrisane pravne osebe iz sodnega registra (drugi odstavek 95. člena ZFPPIPP-C). Iz te določbe izhaja, da je rok za uveljavitev zahtevka po svoji pravni naravi zastaralni rok, katerega tek je mogoče pretrgati ali zadržati (relativni zastaralni rok).

10. Z Obvestilom o neplačanem davku z dne 12. 11. 2010, ki je bil tožniku vročen dne 13. 11. 2010, torej med tekom enoletnega zastaralnega roka, ki je začel teči z objavo izbrisa družbe dne 21. 1. 2010, je davčni organ zoper tožnika uveljavil svoj zahtevek za plačilo neplačanih obveznosti izbrisane družbe in s tem formalno zadostil določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Vročitev obvestila o neplačanem davku, katerega namen je doseči izpolnitev dolgovanega zneska, pa predstavlja tudi uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe v smislu drugega odstavka 126. člena ZDavP-2. V spornem primeru, ko se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti izbrisane družbe, je treba pri presoji pravočasnosti zahtevka upoštevati tudi določbe ZDavP-2 o pretrganju zastaranja. Po drugem odstavku 126. člena ZDavP-2, tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil dolžnik obveščen. Pretrganje petletnega zastaralnega roka (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2) ima za posledico, da začne zastaranje teči znova, čas ki je pretekel pred pretrganjem, pa se ne všteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Ker je davčni organ v enoletnem roku od izbrisa družbe, z obvestilom o neplačanem davku, uveljavljal zoper tožnika zahtevek za plačilo neporavnanih obveznosti, je bil s tem tudi pretrgan petletni zastaralni rok po tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2013, je tako bil izdan v zakonskem roku.

11. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

10.07.2015

Podobni dokumenti:

• sodba U 203/2008
• sodba I U 889/2011
• UPRS sodba IV U 34/2014