UPRS sodba I U 81/2014

Jedro

V konkretnem primeru ni sporno, da je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke opreme za izdelavo lesenih notranjih stopnic in polkrožnih notranjih vrat. Sporno je, ali gre pri izdelavi teh stopnic za nov proizvod, ki je rezultat lastnega razvoja tožeče stranke (v tem primeru bi bila tožeča stranka upravičena do 20 točk) ali pa za nov proizvod, ki ni rezultat razvoja tožeče stranke (v tem primeru je tožeča stranka upravičena do 10 točk), kot je to ugotovila tožena stranka. Sodišče sprejema kot pravilne zaključke tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila uvedba novih proizvodov, to je notranjih stopnic, rezultat njenega lastnega razvoja. Na strani vlagateljev razpisa pa je, da izkažejo, v kakšno meri izpolnjujejo razpisne pogoje. Tožena stranka je ocenila vlogo tožeče stranke in listine, ki jih je le-ta priložila, sodišče pa njeno oceno sprejema kot pravilno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 (v nadaljevanju Javni razpis) odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Komisija za dodelitev sredstev je njeno vlogo ocenila in upoštevala merila za izbor upravičencev. Operacija tožeče stranke je po navedenih merilih pridobila 76 od 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 80 ali več in ne 60 točk, kot je bilo določeno v razpisu. Po končanem ocenjevanju se je namreč izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle 60 točk, presega razpoložljiva sredstva.

Vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril, tožeči stranki pa je bilo pri posameznih merilih dodeljeno ustrezno število točk, pri čemer seštevek posamičnih ocen predstavlja skupno oceno doseženih točk. Obrazložitev doseženih točk po posameznih merilih je podana v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, med drugim tudi ocena po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“. Pri tem je ugotovljeno, da je iz vloge razvidno, da se s priglašeno operacijo uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novih proizvodov, tj. notranjih stopnic, ki niso rezultat njenega lastnega razvoja. Tožeča stranka v vlogi ni priložila dokumentacije (kot npr. tehnični opisi, načrti, risbe), oziroma iz nje ni bilo razvidno uvajanje novih izdelkov na podlagi lastnega razvoja (pri programu notranjih stopnic gre za že razvite izdelke). Komisija je zato vlogi po tem merilu dodelila 10 (od možnih 20) točk.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi uveljavlja tožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka. Meni, da je bilo napačno ugotovljeno, da tožeča stranka pri merilu “Inovativnost v povezavi z operacijo“, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vseh 20 točk. Meni, da niso pravilne navedbe tožene stranke, da iz vloge tožeče stranke ni bilo razvidno uvajanje novih izdelkov na podlagi lastnega razvoja. Tožeča stranka se sklicuje na svojo vlogo (prijavni obrazec vloge) ter na Poslovni načrt (priloga št. 5 v vlogi Javnega razpisa), kjer je v poglavju št. 1.7. z naslovom „Temeljni cilj investicije“ natančno opisala uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Gre za uvedbo novih proizvodov tj. notranjih stopnic, za katere je tožeča stranka priložila tudi vso tehnično dokumentacijo. Zato meni, da je po merilih o ocenjevanju pri omenjenem merilu izpolnila pogoje za pridobitev vseh 20 točk, ter da ni pravilno postopanje tožene stranke, ki ji je pri tem merilu dodelila le 10 točk. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja. Hkrati predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi z navedbami v tožbi dodatno pojasnjuje, da se je tožeča stranka na razpis prijavila z investicijo nakup nove tehnološke opreme za proizvodnjo lastnih produktov, razvitih v podjetju. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pri točkovanju spornega merila jasno navedeno, da tožeča stranka uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novih proizvodov, tj. notranjih stopnic, ki niso rezultat lastnega razvoja. Zato je komisija vlogi tožeče stranke pri tem merilu dodelila 10 točk. V obrazložitvi je tožena stranka pojasnila, da naj bi tožeča stranka z novo tehnologijo uvedla tudi nov program notranjih stopnic, za kar je priložila prospektni material obstoječih programov, kot tudi računalniški izris nekaj stopnišč, ki bi jih lahko izdelovala na podlagi nove tehnologije. Vendar iz priloženih načrtov v prilogi 9.5. Inovativnost in opisov v poslovnem načrtu ni razvidno kaj inovativnega naj bi tožeča stranka že razvila na področju morebitnega novega proizvodnega programa notranjih stopnic. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu jasno opredelila, da gre pri programu stopnic za že razvite izdelke. Notranje lesene stopnice, kot jih poznamo danes, in za katere je načrte predložila tožeča stranka, so v svetu razvite že najmanj več stoletij. Na trgu že dlje časa obstajajo računalniški programi, ki omogočajo enostavno načrtovanje in izris lesenih stopnic ter njihovo prilagoditev individualnim zahtevam končnih strank. Da tožeča stranka v vlogi niti z enim stavkom ni opisala lastne razvojne dejavnosti na konkretnem novem proizvodnem programu potrjuje tudi poglavje 1.7.4. Inovativnost na straneh 66 in 67 poslovnega načrta. Zato meni, da ugovori tožeče stranke zato niso utemeljeni.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke na Javnem razpisu.

Predmet Javnega razpisa je sofinanciranje nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo. Njegov namen je spodbujanje začetnih investicij v materialna in nematerialna sredstva in sicer tistih, ki so povezana s širitvijo obstoječega podjetja, z razširitvijo dejavnosti podjetja na nove, dodatne proizvode ali s temeljnimi spremembami v splošnem procesu proizvodnje obstoječega podjetja. Njegov cilj je povečanje konkurenčnosti podprtih podjetij, merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega. V 4. točki Javnega razpisa so določeni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, v 5. točki Javnega razpisa pa so navedena merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije.

Komisija za dodelitev sredstev v skladu z 28. členom Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. O opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju mora voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog pripravi predlog prejemnikov sredstev in ga predloži odgovorni osebi (direktor tožene stranke), ki v obravnavanem primeru sprejme odločitev o odobritvi sofinanciranja nove tehnološke opreme. Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih.

V zadevi je sporno točkovanje vloge tožeče stranke po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“ kot enem od sedmih meril iz razpisa, pri katerem je tožeča stranka dosegla 10 od možnih 20 točk. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da prijavitelj prejme za operacijo oceno 10 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki ni rezultat lastnega razvoja. Oceno 17 točk pa prejme prijavitelj v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, oziroma 20 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Razlika je torej v tem, da gre v prvem primeru za operacijo, ki omogoča uvedbo novega proizvoda, ki ni rezultat lastnega razvoja, v zadnjem primeru pa gre za uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja.

V konkretnem primeru ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov spisov, da je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke opreme za izdelavo lesenih notranjih stopnic in polkrožnih notranjih vrat. Sporno je, ali gre pri izdelavi teh stopnic za nov proizvod, ki je rezultat lastnega razvoja tožeče stranke (v tem primeru bi bila tožeča stranka upravičena do 20 točk) ali pa za nov proizvod, ki ni rezultat razvoja tožeče stranke (v tem primeru je tožeča stranka upravičena do 10 točk), kot je to ugotovila tožena stranka.

Sodišče sprejema kot pravilne zaključke tožene stranke, da je tožeča stranka vložila vlogo za sofinanciranje nove tehnološke opreme, pri čemer ni izkazala, da bi bila uvedba novih proizvodov, to je notranjih stopnic, rezultat njenega lastnega razvoja. Na strani vlagateljev razpisa pa je, da izkažejo, v kakšno meri izpolnjujejo razpisne pogoje. Tožena stranka je ocenila vlogo tožeče stranke in listine, ki jih je le-ta priložila, sodišče pa njeno oceno sprejema kot pravilno. Tožena stranka je razloge za vrednotenje po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“ zadostno pojasnila in so v skladu s kriteriji Javnega razpisa. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pri omenjenem merilu upravičeno dodelila tožeči stranki (le) 10 točk. Kot povedano, je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedla razloge, ki utemeljujejo navedeno odločitev, kar omogoča presojo zakonitosti izpodbijanega akta v postopku sodne kontrole.

Iz navedenih razlogov so neutemeljeni tožbeni ugovori tožeče stranke, da so bile v predmetnem postopku storjene kršitve pravil postopka in napačno uporabljeno materialno pravo. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, vnaprej znanimi pogoji. Gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge v skladu s kriteriji iz razpisa ter nato odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Slednje pa je bilo v konkretni zadevi storjeno. Dovolj jasni in nedvoumni so tudi podatki, razvidni iz ocenjevalnih listov, zlasti število doseženih točk po posameznih merilih in njihov (skupni) seštevek.

Na podlagi povedanega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

22.04.2015

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1146/2016
• UPRS Sodba IV U 20/2017-9
• UPRS sodba I U 1622/2014