UPRS sklep in sodba I U 733/2013

Jedro

Postopek skupnega dogovora, ki sta ga vodila pristojna organa Slovenije in Nemčije je zaključen. V skladu z dogovorom ima pravico do obdavčitve dohodkov iz zaposlitve, ki jih je tožnik prejel v obdobju od 2003 do 2009, in torej tudi v obravnavnem obdobju (v letu 2009), Nemčija v skladu s prvim odstavkom 15. člena Sporazuma, Slovenija pa mora kot država rezidentstva v skladu z dogovorjeno metodo v Sporazumu odpraviti dvojno obdavčitev.

Izrek

I. Postopek s tožbo, prekinjen s sklepom tega sodišča I U 733/2013-20 z dne 9. 7. 2013, se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Hrastnik št. DT 03-03443-0 z dne 22. 2. 2011 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1 184,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril dohodnino za leto 2009 v znesku 11 588,46 EUR. Po mnenju prvostopnega organa so bili v konkretnem primeru za odmero davka iz zaposlitve izpolnjeni pogoji iz 8., 9. in 10. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter drugega odstavka 15. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (v nadaljevanju Sporazum), kar pomeni, da se dohodek tožnika iz zaposlitve obdavči samo v Sloveniji oziroma da se mu pri odmeri ne upošteva oziroma prizna davek, ki ga je plačal v tujini.

Drugostopni davčni organ je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil, z odločitvijo prvostopnega organa pa se je strinjalo tudi naslovno sodišče, ki je s sodbo I U 1180/2012-8 z dne 13. 11. 2012 tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Vrhovno sodišče je s sklepom X Ips 17/2013 z dne 18. 4. 2013 reviziji tožnika ugodilo in sodbo naslovnega sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Naslovno sodišče je v skladu z napotkom Vrhovnega sodišča iz citiranega sklepa ponovni postopek s sklepom I U 733/2013-20 z dne 9. 7. 2013 prekinilo za čas teka postopka skupnega dogovora po 25. členu Sporazuma ter ga, prav tako skladno z napotkom Vrhovnega sodišča, s tem sklepom (I. točka izreka) nadaljuje, glede na to, da je bilo s strani tožene stranke obveščeno, da je postopek skupnega dogovora po Sporazumu zaključen, da sta pristojna organa Slovenije in Nemčije dosegla dogovor ter da je tožnik k dogovoru podal svoje soglasje.

Tožba je utemeljena.

Iz obvestila Ministrstva za finance št. DT429-18/2012/ z dne 24. 6. 2014 sledi, da ima v skladu z dogovorom pravico do obdavčitve dohodkov iz zaposlitve, ki jih je tožnik prejel v obdobju od 2003 do 2009, in torej tudi v obravnavnem obdobju (v letu 2009), Nemčija v skladu s prvim odstavkom 15. člena Sporazuma, Slovenija pa mora kot država rezidentstva v skladu z dogovorjeno metodo v Sporazumu odpraviti dvojno obdavčitev.

Dogovorjeno je torej drugače, kot je bilo odločeno z izpodbijano odločbo in po kateri je za obdavčitev tožnikovih dohodkov iz zaposlitve izključno pristojna Republika Slovenija. Sodišče je zato, ob upoštevanju citirane sodbe Vrhovnega sodišča, po kateri je pri ponovnem odločanju z ozirom na opravljeno prekinitev postopka očitno dolžno upoštevati doseženi skupni dogovor tudi po vsebini, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči tako, da upošteva doseženi dogovor in ga s tem uveljavi.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Ker je tožeča stranka s tožbo in pred tem že z revizijo uspela, je sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora in o stroških revizijskega postopka, ki jih je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo. O stroških upravnega spora je, ob upoštevanju 20% DDV, odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13) ter jih priznalo v višini 342 EUR. Stroški revizijskega postopka pa temeljijo na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Na podlagi tarifne številke 3300 se tožeči stranki prizna 682,00 EUR nagrade za postopek z revizijo in stroški po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 20% DDV skupaj znaša 842,40 EUR. Sodišče je pri tem upoštevalo vrednost predmeta v višini 11 588,46 EUR, kolikor znaša odmerjena dohodnina za leto 2009 in kolikor bi lahko največ znašal odbitek davka, ki ga je tožnik za isto davčno obdobje plačal v tujini (13 185,00 EUR). Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1 184,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

19.12.2014

Podobni dokumenti:

• sklep I U 728/2013, enako tudi I U 729/2013, I U 730/2013, I U 731/2013, I U 732/2013 in I U 733/2013
• UPRS sodba I U 457/2015
• UPRS sodba I U 1381/2015