sodba IV U 77/2012

Jedro

Predloženi odškodninski sporazum nima narave odškodnine iz 5. točke 27. člena ZDoh-2, ker je do spornega izplačila prišlo na podlagi sporazuma strank, in ne kot posledica odškodninske odgovornosti na podlagi določb OZ. Prav tako sporni dohodek v višini 53.333,33 EUR ni bil izplačan v postopku razlastitve, torej namesto razlastitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance, Davčni urad Celje, je z odločbo, št. DT 06-09633-0 z dne 26. 7. 2010, zavezancu A.A., za leto 2009, odmeril dohodnino v znesku 20.660,34 EUR. Odločil je, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačani akontacijami dohodnine v skupni višini 13.990,42 EUR, znaša 6.669,92 EUR in določi rok plačila. Odločil je tudi, da se po preteku tega roka zaračunajo zamudne obresti in začne postopek davčne izvršbe ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da znaša osnova za izračun dohodnine 57.439,99 EUR (62.454,00 EUR skupnih dohodkov, zmanjšanih za skupne prispevke v višini 1.962,66 EUR in splošno olajšavo 3.051,35 EUR).

2. Drugostopenjski upravni organ Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, je z odločbo, št. DT 499-01-374/2010-3 dne 19. 3. 2012, zavezančevo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil.

3. Tožnik v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in pojasnjuje, da se tožba nanaša na prejemek vpisan pod številko 6300 - preostali drugi dohodki, kjer je navedeno, da je v letu 2009 prejel bruto znesek 53.333,33 EUR, obračunana akontacijo v višini 13.333,33 EUR in določena osnova za odmero dohodnine v višini 53.333,33 EUR. V resnici ne gre za preostale druge prejemke, ampak za odškodnino, kar dokazuje s kopijo dokumenta - odškodninski sporazum z dne 16. 2. 2009, sklenjen med njim in B. d.o.o.(v nadaljevanju TEŠ). Prilaga tudi pojasnilo Ministrstva za finance, št. 421-188/2007/3 z dne 28. 1. 2008, ki se nanaša na davčno obravnavo odškodnin. Ker je tožena stranka štela prejeto odškodnino med preostale druge dohodke, je kršila načelo materialne resnice. Pojasnjuje, kar je razvidno tudi iz odškodninskega sporazuma, da je moral meseca februarja 2009 skleniti kupoprodajno pogodbo za nepremičnino parc. št. 1210/3, ki jo je B. odkupil v okviru pridobivanja zemljišč za izgradnjo novega bloka 6. V odškodninskem sporazumu je bila v 3. členu določena enkratna odškodnina, ki ne more biti njegov zaslužek, ker je izgubil premoženje. Dejansko mu je nastala škoda na osebnem premoženju, saj kupnina ni zadoščala za nadomestljivo vrednost gospodarskega objekta, da bi si lahko kupil oziroma zgradil novo stanovanje. Meni, da je bila odločitev B., ki je izplačano odškodnino prijavil kot tožnikov preostali drugi dohodek nepravilna, saj bi morala biti prejeta odškodnina v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) oproščena plačila dohodnine. Zaradi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo navedla, da v celoti prereka tožbene navedbe. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov navedenih v odločbi drugostopenjskega organa.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. V obravnavani zadevi je sporna vrsta dohodka v višini osnove 53.333,33 EUR, ki je uvrščen med preostale dohodke pod oznako 6300. Ker iz izpodbijane, tipske odločbe, ne izhajajo razlogi, ki utemeljujejo vključitev obravnavanega dohodka v letno davčno osnovo, je te razloge navedel drugostopenjski upravni organ, v okviru reševanja tožnikove pritožbe. Ugotovil, je, da spornega dohodka ni mogoče obravnavati na podlagi 5. točke 27. člena ZDoh-2, ker tožnik odškodnine ni pridobil v postopku razlastitve po določbah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), niti izplačani dohodek nima narave odškodnine, kot posledice odškodninske odgovornosti, na podlagi določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zato je zavrnitev pritožbe temeljila na ugotovitvi, da gre za dohodek, katerega obdavčitev je skladna z določbo 105. člena ZDoh-2.

8. Po določbi 105. člena ZDoh-2 so drugi dohodki tisti, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona. Za druge dohodke se ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32. člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno osnovo. Drugi dohodki vključujejo dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu (11. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2).

9. Utemeljenost vključitve dohodka v višini 53.333,33 EUR med druge dohodke iz 11. točke tretjega 105. člena ZDoh-2 je tako odvisna od odgovora na vprašanje, ali bi bilo mogoče sporni dohodek opredeliti kot odškodnino. Tožena stranka je v ta namen vpogledala v odškodninski sporazum, ki sta ga tožnik in B. sklenila 13. 2. 2009 oziroma 16. 2. 2009. Pojasnila je in s tem pojasnilom se sodišče v celoti strinja, da predloženi odškodninski sporazum nima narave odškodnine iz 5. točke 27. člena ZDoh-2, ker je do spornega izplačila prišlo na podlagi sporazuma strank, in ne kot posledica odškodninske odgovornosti na podlagi določb OZ. Prav tako je ugotovila in tudi s to ugotovitvijo se sodišče v celoti strinja, da predložene listine ne izkazujejo, da je bil sporni dohodek v višini 53.333,33 EUR izplačan v postopku razlastitve, oziroma da je prišlo do sklenitve odškodninskega sporazuma pred ali med razlastitvenim postopkom, torej namesto razlastitve, niti tega tožnik ne zatrjuje v tožbi.

10. Ker je sodišče na podlagi zgoraj navedenega presodilo, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2014

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1675/2015
• UPRS sodba I U 2019/2014
• sodba I U 1806/2010