sodba II U 212/2011

Jedro

Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (7. odstavek 101. člena ZDavP-2). Pri odločanju, ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, davčni organ tožeči stranki ne more omogočiti ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga mimo zakonskih pogojev. Stroški, ki tožnico bremenijo, pa ne sodijo v kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačilnega zavezanca – fizični osebi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo zahtevi tožeče stranke z dne 18. 11. 2010 za obročno plačilo davčne obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od odhodka iz dejavnosti (konto 2021), ki po stanju na dan izdaje odločbe znaša 927,24 EUR, od tega 875,99 EUR glavnice in 51,25 EUR zamudnih obresti, ugodeno, tako da se za navedene obveznosti dovoli obročno plačilo in sicer v 12 obrokih, pri čemer zadnji obrok zapade v plačilo 19. 1. 2012. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je tožnica vložila vlogo za obročno plačilo davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodka iz dejavnosti. Navedla je, da je brezposelna in nima nobenega premoženja, s katerim bi dolg plačala. Ker ima šoloobveznega otroka, prosi za obročno plačilo dolga. Upravni organ je iz uradne evidence ugotovil, da je zavezanka do 22. 6. 2010 opravljala kozmetično in pedikersko dejavnost kot samostojna podjetnica. Davčni organ je na podlagi 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) pristojen tudi za odpis, delni odpis oziroma odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, skladno s kriteriji, ki jih določi Svet zavoda. Ti kriteriji pa napotujejo na uporabo določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2. Vloge davčnih zavezancev – fizičnih oseb se glede izpolnjevanja pogojev za odpis, odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga obravnavajo po določbi 101. člena ZDavP-2. V skladu z navedeno določbo lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24-mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev ali določi, da se davčnemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Podrobnejši kriterij za odpis, odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga, so urejeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik). Upravni organ je ugotovil, da tožeča stranka živi v skupnem gospodinjstvu s sinom, iz potrdila Centra za socialno delo... izhaja, da je davčna zavezanka v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge prejemala otroški dodatek v znesku 47,76 EUR, povprečno na mesec. Tožnica je tudi prejemnica denarno socialne pomoči v znesku 298,38 EUR na mesec. Iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je davčna zavezanka prijavljena na Zavodu od 12. 7. 2010 dalje in ji je pravica do denarnega nadomestila prenehala pred vložitvijo vloge. Iz izpisa stanja na računu A. d.d. je razvidno, da je davčna zavezanka v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge prejemala preživnino za otroka v znesku 200,00 EUR na mesec. V zadnjem letu pred vložitvijo vloge je imela prejemke, ki se v skladu s Pravilnikom upoštevajo v 1/12 prejetega in sicer nakazilo Zavarovalnice ... v znesku 485,24 EUR (40,44 EUR na mesec), nakazilo in nakazilo Mestne občine ... 509,64 EUR (42,47 EUR na mesec). Iz podatkov davčnega obračuna za obdobje 1. 1. 2010 do 22. 6. 2010 je razvidno, da je davčna zavezanka poslovala z 134,90 EUR izgube. Glede na pridobljene podatke dohodki davčne zavezanke in njenih družinskih članov znašajo 629,05 EUR na mesec oziroma 314,53 EUR na mesec na družinskega člana. Davčni organ lahko v skladu z določbo 36. člena Pravilnika dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varnost, to je 459,04 EUR. Ker dohodek družinskega člana ne presega zneska, ki je določen za odlog oziroma obročno plačilo dolga, je davčni organ odločil, da se njeni vlogi ugodi tako, da se ji glede na višino davčnega dolga dovoli plačilo v dvanajstih mesečnih obrokih.

3. Pritožbo tožeče stranke v kateri je prosila za odpis dolga, je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno. Pojasnila je, da tožničin dolg izvira iz opravljanja dejavnosti. Za takšen dolg pa je v 101. členu ZDavP-2 določeno, da ga ni mogoče odpisati. Davčni organ nima zakonske podlage, da bi zavezanki njen davčni dolg odpisal ne glede na finančno stanje zavezanke. Zato je izpodbijana odločitev, da zavezanki davčnega dolga ne odpiše, pravilna. V pritožbi se je tožnica sklicevala na določbo 329. člena Obligacijskega zakona in 106. člena ZDavP-2. Tožena stranka je pojasnila, da določbe Obligacijskega zakona v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev, ker je treba upoštevati specialne določbe ZDavP-2. Prav tako ne pride v poštev 106. člen ZDavP-2, ker se navedeni člen uporablja v primeru stečajev in prisilnih poravnav, tožnica pa dejavnosti ni prenehala opravljati zaradi stečaja, ampak je le odjavila opravljanje dejavnosti.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Opisuje svoje težke finančne razmere in da je morala zaradi zdravstvenih razlogov kozmetični salon, ki ji je predstavljal izključni vir dohodka, zapreti. V postopku ni bilo upoštevano, da živi v podnajemnem stanovanju, da za sina plačuje šolnino, da ima tudi druge stroške, da ni bilo upoštevano, da nima nobenega premoženja in osebnega avtomobila, nobenih delnic ali denarja, da je mati z dvema otrokoma in da je oče novorojenčka brezposelna oseba. Zato bi tudi plačevanje obrokov ogrožalo njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi in da naj odloči, da se obveznosti odpišejo oziroma da se ji dovoli obročno plačilo v 24 obrokih.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka je zaprosila za odpis dolga v znesku 949,60 EUR iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodka iz dejavnosti. Prvostopenjski organ je izdal izpodbijano odločbo na podlagi 101. člena ZDavP-2. Po izpeljanem ugotovitvenem postopku v katerem se je ugotavljalo premoženjsko stanje tožeče stranke skladno s kriteriji iz Pravilnika, je bilo odločeno, da se tožeči stranki odobri plačilo dolga v 12 obrokih. Kot je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti v skladu s tem členom samostojnim podjetnikom za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (7. odstavek 101. člena ZDavP-2). Davčni organ tako pri odločanju, ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, tožeči stranki ne more omogočiti ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga mimo zakonskih pogojev. Tožena stranka tako ni mogla odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti tožeče stranke, ki je prenehala opravljati dejavnost za prispevke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti in je njeno vlogo za odpis (smiselno) pravilno zavrnila. V postopku je bilo dejansko stanje po presoji sodišča pravilno ugotovljeno v luči njenega premoženjskega stanja, stroški, ki tožnico bremenijo sicer glede stanovanja in šolskih obveznosti otroka, pa ne sodijo v kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačilnega zavezanca – fizični osebi, kot to določa Pravilnik. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je mati dveh otrok, kar pa očitno ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bila, saj je iz potrdila iz gospodinjske evidence z dne 8. 12. 2010 razvidno, da je prijavljena v gospodinjski skupnosti z enim otrokom (B.B.).

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), potem ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1411/2011
• sodba in sklep I U 1412/2011
• sodba III U 347/2010