sodba I U 1829/2011

Jedro

Glede na določbo 442. člena ZFPPIPP bi se tožnik odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe lahko izognil le, kolikor bi dokazal, da možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe ni imel. Za presojo je torej pomembna (ne)možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na upravljanje in poslovanje družbe.

Aktivni družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dokler obveznost ni izpolnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke je Davčni urad Kranj zoper tožnika začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti iz sodnega registra izbrisane družbe A. d.o.o., ki po seznamu izvršilnih naslovov neplačanih davkov št. DT 42914-1545/2009-3 (07011-28) z dne 9. 3. 2010 na dan 9. 3. 2010 znaša, skupaj s stroški davčne izvršbe, 3.937,08 EUR.

Odločitev je utemeljena z ugotovitvijo, da je bila navedena pravna oseba iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju ki je bil objavljen na portalu AJPES 17. 2. 2010, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in z ugotovitvijo, da je imel tožnik ob prenehanju pravne osebe položaj njenega družbenika in da je imel v družbi od njene ustanovitve do prenehanja na podlagi svojega deleža v pravni osebi 51% delež vseh glasovalnih pravic. Na tej podlagi ima tožnik skladno s 442. členom ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika, ki za obveznosti izbrisane družbe odgovarja solidarno. Da v izbrisani pravni osebi pred njenim izbrisom ni imel možnosti vpliva na njeno upravljanje in poslovanje, tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni dokazal.

Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika z odločbo št. DT-499-29-71/2011 z dne 25. 8. 2011 zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik se odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe ne more izogniti zgolj iz razloga, da v družbi ni bil zaposlen in ni bil njen direktor. Njegov poslovni delež je namreč presegal 51 % in je na njegovi podlagi imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Sklep je izdan skladno z določbami Zakona o davčnem postopka (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi in pred iztekom enoletnega roka iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Vztraja, da je bil v družbi zgolj solastnik in ni bil njen direktor. V družbi tudi ni bil nikoli zaposlen, z žigom ni razpolagal in ni bil podpisnik na bančnem kartonu. Direktor in zaposlen v družbi je bil drugi družbenik B.B., ki je bil tudi pooblaščen za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu, nanj pa se ves nastali dolg tudi nanaša. Dolg ne more bremeniti le tožnika, saj je bil drugi družbenik v družbi udeležen z 49 % deležem. Plače je družba obračunala le do decembra 2009, vendar niso bile nikoli izplačane. Predlaga, da se o dejanskem stanju, načinu poslovanja in o odgovornosti za plačilo nastalih stroškov, B.B. zasliši kot priča.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi in z določbami ZFPPIPP, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi izpodbijano odločitev v dejanskem in pravnem pogledu utemeljita davčni organ prve stopnje in pritožbeni organ. Zato se nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja, da tudi v upravnem sporu pravno relevantne ugotovitve niso sporne. Tako ni spora o tem, da je bila obravnavana družba iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 17. 2. 2010, ki je bil istega dne tudi objavljen. Spora nadalje ni, da je imel tožnik ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika, da je bil imetnik 51 % poslovnega deleža navedene družbe in na tej podlagi imetnik 51 % glasovalnih pravic. Glede na določbe 442. člena ZFPPIPP bi se tožnik odgovornosti za obveznosti prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) lahko izognil le, kolikor bi dokazal, da možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe ni imel. Za presojo je torej pomembna (ne)možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na upravljanje in poslovanje družbe, ki ga tožnik s tožbenimi navedbami zanika.

Kot aktivni družbenik za obveznosti izbrisane družbe tožnik odgovarja solidarno. To pa, kot tožniku pravilno pojasni že davčni organ druge stopnje, pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dokler obveznost ni izpolnjena. Obveznost preneha, ko jo eden od dolžnikov izpolni. Dolžnik, ki je izpolnil obveznost ima pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne obveznost v delu, ki odpade nanj (404. člen Obligacijskega zakonika).

V zvezi z navedbo, da tožnik kot tujec ni bil seznanjen z obveznostmi, ki izhajajo iz položaja družbenika, sodišče pojasnjuje, da položaj družbenika poleg pravic prinaša tudi dolžnosti, na katere državljanstvo družbenika v ničemer ne vpliva. Z njimi bi se tožnik moral seznaniti že ob ustanovitvi družbe in kot večinski družbenik spremljati relevantno zakonsko ureditev.

Ker je po povedanem tožba neutemeljena, nepravilnosti, na katere pazi uradoma, pa sodišče tudi ni našlo, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V zadevi je odločilo na nejavni seji, ker dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev, med strankama niso sporna.

Datum zadnje spremembe:

06.09.2012